Marko Pavlišič proti novinarju Boštjanu Veseliču in tedanjemu v. d. odgovornega urednika informativnega programa TV Slovenija Vanji Vardjanu

Razsodba/Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Davorin Koron, Neva Železnik, Tatjana Pirc, Nina Jerman in Ranka Ivelja (člani), je na seji 11. septembra 2018, v primeru Marko Pavlišič proti novinarju Boštjanu Veseliču in tedanjemu v. d. odgovornega urednika informativnega programa TV Slovenja Vanji Vardjanu, ugotovilo, da sta novinar in urednik kršila Kodeksa novinarjev Slovenije. Jelena Aščić se je iz glasovanja izločila.

Primer: Marko Pavlišič proti novinarju Boštjanu Veseliču in tedanjemu v. d. odgovornega urednika informativnega programa TV Slovenija Vanji Vardjanu

Pritožnik Marko Pavlišič novinarju Boštjanu Veseliču očita, da je v Slovenski kroniki 27. 2. 2018 objavil netočno in nepreverjeno informacijo o ukinitvi tekmovanj iz matematike, logike itd., s čimer naj bi kršil 1. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. Ker se je v oddaji Utrip 3. 3. 2018 pojavil vsebinsko zelo soroden prispevek, kljub temu da je Zavod RS za šolstvo trditve že 28. februarja zanikal in pojasnil dejansko stanje, TV Slovenija pa napačne informacije ni popravila, je po pritožniku tudi to kršitev 1. člena. Poleg tega novinar ni poiskal odziva prizadetega zavoda na trditve, da ta ukinja tekmovanja iz kemije, matematike in logike na račun tekmovanj iz klekljanja, taborniškega mnogoboja in kuhanja, kar je po mnenju pritožnika huda obtožba na račun Zavoda RS za šolstvo. S tem naj bi bil kršen 3. člen kodeksa. Marko Pavlišič meni, da je novinar kršil tudi 6. člen kodeksa, vendar kljub pozivu NČR, naj pritožbo dopolni z navedbo, pri kateri svoji trditvi novinar ni navedel vira informacije, pritožnik tega ni naredil.
Poleg tega je po mnenju pritožnika prispevek tudi nekorekten, ker se prispevek zaključuje z vplivom ukinitve tekmovanj na podeljevanje Zoisovih štipendij. Domnevne kršitve v Utripu 3. marca 2018 Marko Pavšič ni utemeljil, prav tako ni navedel avtorja Utripa.

Novinar Boštjan Veselič in urednik Vanja Vardjan sta na pritožbo odgovorila.
Boštjan Veselič pravi, da so bili vir za pripravo prispevka razpisni dokumenti Zavoda za šolstvo. Ti kažejo, da je zavod ukinil sofinanciranje več tradicionalnih programov tekmovanj, kar da je bilo izhodišče tega prispevka. Navedbe o ukinitvi sofinanciranja sta, tako Veselič, potrdila tudi predstavnika društev, ki sta ostali brez financiranja: glavni tajnik zveze za tehnično kulturo Jožef Školč in predstavnik društva matematikov fizikov in astronomov Slovenije mag. Ciril Dominko. Oba sta zagotovila, da ukinjanje sofinanciranja pomeni tudi ukinitev tekmovanj, pa tudi to, da ta ne bodo več štela pri Zoisovih štipendijah. Novinar trdi, da je vse informacije večkrat preveril, potrdila sta jih tudi oba omenjena sogovornika, predstavniki Zavoda za šolstvo pa da svojih odločitev do danes niso pojasnili. Zavod za šolstvo je, pravi Boštjan Veselič, na dan objave prispevka pozval k pojasnilu, vendar do zaključka redakcije ni dobil niti odgovora niti zaprošene izjave. Se je pa zavod dan po objavi odzval z javno izjavo, ki jo je TV sicer objavila istega dne v Slovenski kroniki.

Tedanji v. d. odgovornega urednika Informativnega programa Vanja Vardjan v svojem odgovoru pojasnjuje, da so novinarja na uredniškem sestanku vprašali, ali je pridobil tudi odgovor »druge strani«, ta pa je pojasnil, da kljub poslanim vprašanjem odgovora ni dobil niti v pisni niti ustni obliki. Dan po objavi prispevka so javno sporočilo zavoda za šolstvo (kot je zapisal že novinar) objavili v Slovenski kroniki.

SKLEP:

Boštjan Veselič je kršil 1. in 3. člen kodeksa, kot tedanji odgovorni urednik pa tudi Vanja Vardjan. Kršitve 6. člena zaradi nepopolne utemeljitve Novinarsko častno razsodišče ni obravnavalo.

Obrazložitev: NČR ugotavlja, da televizijski prispevek, ki je predmet pritožbe, uvaja pojmovno zmedo, ki gledalcu ne ponudi jasne, natančne in zadostne informacije. V prispevku se namreč kot istoznačni pojavljajo trije pojmi, v resnici pa ima vsak drugačen pomen. Prvi pojem je ukinitev financiranja določenih tekmovanj, kar naj bi privedlo tudi do ukinitve teh tekmovanj. Toda iz prispevka gledalec ni mogel izvedeti, da so tekmovanja (lahko) financirana tudi iz drugih virov, najpogosteje iz kotizacij, ki jih plačujejo posamezniki ali šole. Torej morebitna ukinitev pritoka denarja s strani Zavoda ne bi pomenila nujno samodejne ukinitve tekmovanj, saj Zavod teh sploh ni financiral v celoti. Na drugi strani prispevek v isti sapi govori tudi o ukinitvi sofinanciranja. Pojem je sicer bližje resnici, a morebitna ukinitev sofinanciranja še vedno ne pomeni nujno tudi ukinitve nekega tekmovanja. Tretji pojem v prispevku – da gre za neposredno ukinitev tekmovanj, ki naj bi jih ukinil kar Zavod RS za šolstvo sam – pa je še dlje od resnice. Zavod sam omenjenih tekmovanj ni ustanovil, ni njihov organizator in jih tudi ne more ukiniti. Res pa je, da je zavod razpisne pogoje spreminjal in s tem vnašal novo zmedo, ki bi lahko vplivala tudi na podelitev Zoisovih štipendij. Večino nesporazumov okoli domnevnega ukinjanja, v resnici pa nesofinanciranja nekaterih tekmovanj bi lahko odpravil odgovor Zavoda RS za šolstvo, tega pa novinar v roku, ki ga je postavil naslovniku, ni dobil. Resda pa mu tudi morebitni odgovori na poslana vprašanja po elektronski pošti (Kdo je odločal? Kakšni so bili kriteriji? Kdo je prejemnik sofinanciranj? Kakšno je bilo točkovanje?) najbrž ne bi pomagala, saj med njimi ni ključnega vprašanja, na katero bi bilo treba pridobiti odgovor zavoda: ali res ukinjajo v prispevku omenjena tekmovanja, kar sicer eksplicitno trdi novinar v prispevku.

Javno sporočilo zavoda za šolstvo dan po objavljenem prispevku je sicer nekatere nejasnosti pojasnilo, vendar bi se bilo zamujeni priložnosti za razčiščenje mogoče izogniti, če bi novinar pred objavo vztrajal pri odgovorih na vprašanja oziroma bi jih osebno poiskal na zavodu za šolstvo. Preverjanje informacije pri »obdolženem« sofinancerju bi verjetno stvari razjasnilo, tako pa se je izkazalo, da je bil brez tega dela informacij prispevek pomanjkljiv, nejasen in netočen. Dejstvo, da je TV Slovenija naslednji dan objavila javno izjavo Zavoda RS za šolstvo, novinarja ne odvezuje izpolnitve zahteve, da bi moral napako popraviti sam. Zato razsodišče meni, da je novinar kršil 1. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Novinar je pri Zavodu RS za šolstvo sicer iskal odziv, vendar se v roku, ki mu je bil postavljen, ta ni odzval, oglasil pa se je naslednji dan po objavi, najbrž zato, ker ga je zbodla vsebina prispevka. Ta odziv zavoda je TV Slovenija objavila. NČR meni, da bi novinar moral pri takojšnjem odgovoru Zavoda RS za šolstvo vztrajati (vsekakor pred objavo prispevka) in se ne bi smel zadovoljiti zgolj s tem, da mu po sedmih urah zavod pač še ni odgovoril na elektronsko pošto. Povrh vsega pa tega, da je iskal odziv, a ga ni dobil, novinar gledalcem v prispevku sploh ni pojasnil, zato je kršil tudi 3. člen kodeksa.

Kršitve 6. člena kodeksa pritožnik ni utemeljil, njegova navedba je bila premalo konkretna, zato NČR o tem delu pritožbe ni odločalo.

Razsodišče se sicer zaveda, da odgovorni urednik ne more pregledati vseh prispevkov Informativnega programa TV, preden so objavljeni, in da se mora pri tem zanesti na resorne urednike, vendar ne more mimo dejstva, da je odgovorni urednik ne glede na to objektivno odgovoren za vse objavljene vsebine. Zato je tudi pri njem prepoznalo kršitev 1. in 3. člena kodeksa.