Stališče NČR DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Jelena Aščić (podpredsednica), Ranka Ivelja, Davorin Koron, Anja Gorenc, Neva Železnik, Tatjana Pirc (člani), je na seji 11. septembra 2018 v primeru Andreas Luka de Reggi proti novinarjema Boštjanu Fonu in Špeli Ankele, Slovenske novice, ugotovilo, da je Boštjan Fon kršil kodeks, Špela Ankele pa ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.
Primer: Andreas Luka de Reggi proti novinarjema Boštjanu Fonu in Špeli Ankele, Slovenske novice
Andreas Luka de Reggi se je pritožil zaradi članka v Slovenskih novicah, objavljenega 25. 2. 2018, z naslovom Izgubljena rokavica usodna za alpinista pripravnika, in spletne izdaje članka, v prvi različici objavljenega 26. 1. 2018 ob 13.30 z naslovom FOTO: Izgubljena rokavica usodna za alpinista pripravnika, v drugi različici pa istega dne ob 13.32 z naslovom Naveza iztrgana, pripravnik umrl. Avtorja članka v tiskani izdaji in drugega spletnega članka sta Boštjan Fon in Špela Ankele. Slednja je kot edina avtorica podpisana pod prvi spletni članek z naslovom Izgubljena rokavica usodna za alpinista pripravnika. Po mnenju pritožnika naj bi kršila 8., 12., 17. in 19. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju kodeksa).
Novinarja naj bi kršila 17. člen, ker sta brez privolitve razkrila njuno ime in priimek, starost, kraj prebivanja ter zdravstveno stanje; v članku je navedeno, da je bil eden izmed njiju ranjen in poškodovan. Avtorja sta navedla tudi, kaj se je s pokojnim plezalcem dogajalo v letih pred nesrečo; ob tem sta napisala tudi polno ime še ene nejavne osebe. S tem sta neupravičeno posegla v njihovo zasebnost. Če želi novinar širšo javnost opozoriti na nevarnosti v gorah, ni pomembno, kdo je umrl in kdo se je poškodoval, to ni v javnem interesu, meni pritožnik. V skrajnem primeru bi moral uporabiti vsaj začetnici imena. Poleg tega, dodaja, pokojni alpinist in njegov soplezalec nista (bili) javni osebi, tudi zato javni interes ni pretehtal nad spoštovanjem zasebnosti, ki jo zapoveduje 17. člen. »Gre zgolj za senzacionalizem, šokiranje javnosti in ustvarjanje zgodbe iz dogodka, kar novinarja dosežeta tako, da dogodku dodajata okoliščine, vpletene ljudi in dogodke iz preteklosti ter zgodbo podkrepita z osebnimi podatki,« meni pritožnik. Če bi avtorja hotela opozoriti na nevarnosti v gorah, bi napisala nevtralen članek, brez navajanja imen in z nevtralnim naslovom, kot so storili nekateri drugi mediji. Naslov članka v Slovenskih novicah – tako pritožnik – pa kar kliče po senzaciji in ustvarjanju suspenza: bralec šele v članku izve, da je izgubljena rokavica ime plezalne smeri, ne pa morda okoliščina nesreče. Senzacionalistično je po mnenju pritožnika uporabljena tudi beseda FOTO v naslovu spletnega članka, saj bralec pričakuje fotografijo nesreče, ki jo članek opisuje, objavljene pa so fotografije neke druge nesreče. Pritožnik še dodaja, da je Boštjan Fon o pokojnem pisal že leta 2009, v podobnem, senzacionalističnem slogu. V takratnih člankih naj bi žrtev zadnje nesreče prikazal kot neodgovorno in lahkomiselno. Zato domneva, da je želel na nekaj podobnega namigniti tudi ob tej nesreči. 17. člen naj bi novinarja kršila tudi zato, ker nista upoštevala določila, po katerem se mora novinar zavedati, da lahko z zbiranjem informacij ter objavo informacij, fotografij in posnetkov škodi posameznikom, ki niso vajeni medijske in javne pozornosti, kar sta po prepričanju pritožnika tako pokojni kot preživeli alpinist. V tem smislu gre za še posebej grobo kršitev v spletnem članku. Med oznakami (angleško tagi) sta namreč navedeni tudi polni imeni pokojnega in poškodovanega alpinista, kar pomeni, da se članek pojavi kot prva povezava, če nekdo imeni vpiše v Googlov brskalnik. Spletni članek je za povrh objavljen tudi na portalu Facebook, kar dodatno izpostavlja poškodovanega plezalca, ki sicer nima niti enega profila na družabnih omrežjih in ne želi objave svojega imena na spletu.
Novinarja naj bi kršila tudi 19. člen, ki obvezuje novinarja, da pokaže posebno obzirnost, ko poroča o osebah, ki jih je doletela nesreča. Neobzirno naj bi razkrivala osebne podatke in zasebnost. Ozirala se nista niti na to, da je pokojni oče mladoletnih otrok, ki bodo na članek naleteli vsakič, ko bodo v iskalnik vtipkali očetovo ime.
Boštjan Fon naj bi kršil tudi 8. člen kodeksa. Pritožnik navaja, da je še pred pritožbo na častno razsodišče po telefonu poklical Boštjana Fona. Ta naj bi mu med drugim dejal, da je objava osebnih podatkov v skladu z uredniško politiko Slovenskih novic, virov, od katerih je pridobil osebne podatke, pa mu ni želel razkriti. Po mnenju pritožnika novinar po tem členu lahko zaščiti vire le, če gre za javni interes, za kar pa v tem primeru ni šlo. Ker je osebne podatke pridobil na nedovoljen način, naj bi kršil tudi 12. člen kodeksa.
Pritožnik od časopisa pričakuje opravičilo za objavo osebnih podatkov in grob poseg v zasebnost, izbris oznak in povezav na spletna članka, za pokojnega in preživelega, izbris članka na Facebooku in izbris spletnih člankov iz arhiva Slovenskih novic. Novinarsko razsodišče prosi, naj pozove tudi spletni portal Gore in ljudje (www.gore-ljudje.net), naj umakne prepis članka Slovenskih novic.
Boštjan Fon je odgovoril. Po njegovem mnenju pritožnikove navedbe niso utemeljene. V zasebnost s soavtorico članka nista posegla. Meni, da povprečni bralec članka ne bi razumel kot senzacionalističnega. Zavrača (domnevni) očitek, da članek ne opozarja na nevarnosti v gorah; objavljanje tovrstnih vsebin je po njegovem v interesu javnosti. Podatke o zdravstvenem stanju žrtev ponesrečenih alpinistov sta, kot navaja, povzela iz policijskega poročila, v katerem je pisalo, da je eden na kraju umrl, drugi pa je bil prepeljan v zdravstveno ustanovo. Poudarja, da sta s soavtorico korektno opisala celotno dogajanje po razpoložljivih virih informacije, sploh pa da nista objavila nobene »pikantnosti« iz zasebnosti vpletenih. Zavrača tudi odgovornost za naslove in podnaslove, saj jih dodajo v redakciji. To velja tudi za spletna članka, za tehnično opremo s fotografijami in objavo tekstov na FB.
Glede očitka, da sta v članku poleg imen pokojnega in preživelega alpinista zapisala ime še ene nejavne osebe, povezane s pokojnim, odgovarja, da ima javnost pravico biti obveščena tudi o »preteklih reševanjih udeležencev nesreče«, zlasti v primeru »nenavadnih, z alpinizmom skreganih postopkov«. Ime te osebe pa sta objavila, ker je pred leti bila v navezi, ki je bila reševana, in ker je njeno ime in povezavo z znanim slovenskim politikom objavilo več medijev (po tistem, ko se je razvedelo, da je omenjena gospa neupravičeno uporabljala diplomatsko vozilo). Oznak kot ‘lahkomiseln’, ‘neodgovoren’ pa da nista uporabljala.
Glede očitka, da ni pokazal dovolj obzirnosti do otrok pokojnega (19. člen), Boštjan Fon meni, da je vsak odgovoren za svoje otroke. Sam je bil, kot pravi, že od otroških let na tak ali drugačen način vpet v gore; plezanje in hoja v visokogorju, tudi v zimskih razmerah in ponoči, sta bila del njegovega adrenalinskega užitka. A le do rojstva otrok – takrat se je odločil, da ne bo več silil v hazard v gorah. Glede prošnje za izbris članka s spletnih strani Slovenskih novic pritožniku svetuje, naj se z njo obrne na podjetje Google.
Da bi s pritožnikom govoril po telefonu, Fon zanika. Govoril naj bi »neuradno« z neko žensko. Načine zbiranja informacij sicer po njegovem mnenju določa zakonodaja, ki da je ni kršil. Meni, da zato 8. in 12. člena ni kršil.
Na pritožbo je odgovorila tudi novinarka Špela Ankele, ki pojasnjuje, da je napisala le del članka (priložila ga je odgovoru), ki je izšel na spletu ob 13.30. V zapisu, ki ga je posredovala razsodišču, ni najti niti začetnic imen ponesrečenih, napisala je le njihovo starost in omenila, da je pokojni plezalec doma z območja Ljubljane.