Boris Popovič, zanj odvetnik Franci Matoz, proti Borisu Šuligoju, Delo

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Jelena Aščić (podpredsednica), Ranka Ivelja, Katarina Vučko, Davorin Koron, Neva Železnik, Tatjana Pirc, Jernej Rovšek in Sonja Merljak Zdovc (člani), je na seji 28. avgusta 2018, v primeru Boris Popovič, župan Mestne občine Koper, zanj odvetnik Franci Matoz, proti novinarju Dela Borisu Šuligoju, ugotovilo, da novinar ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Boris Popovič, župan Mestne občine Koper (MOK), zanj odvetnik Franci Matoz (v nadaljevanju pritožnik) proti novinarju časnika Delo Borisu Šuligoju

Pritožnik Borisu Šuligoju očita, da je v članku z naslovom Popovič krši pravice Slovenskih novic, objavljenem 10. marca 2018 v Delu, kršil 4., 10., 3. in 5. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju kodeksa).

Pritožnik uvodoma opozarja, da se novinarjev zlonamerni pristop do župana MOK izkaže že ob naslovu članka, ki je v prvi vrsti popolnoma neresničen, napisan namenoma tako, da pri bralcih ustvari vtis, da je Boris Popovič avtor in naročnik plakatov na reklamnih panojih. To po njegovem prepričanju pomeni kršitev 4. člena in 10. člena kodeksa. Novinar v članku ni zapisal, zatrjuje pritožnik, da gre na plakatih v bistvu za obveščanje o tem, da naj bi kriminalist ponaredil dokumente in storil kaznivo dejanje, ampak v naslovu v ospredje postavlja Borisa Popoviča, ki s člankom sploh nima povezave. S tem naj bi kršil 4. člen kodeksa. Novinar je bil seznanjen (kar iz članka deloma izhaja), da je bil naročnik namestitve plakatov Multimedijski center Vizija d. o. o., katerega direktor je Dejan Škrlič in ne Boris Popovič. Novinar je to brez dvoma vedel, seznanjen je bil tudi s tem, da je bil župan v tistem času na dopustu, vendar je omenjeno namenoma zamolčal in napisal naslov, ki potvarja vsebino, je prepričan pritožnik. Z dodanimi podnapisi »maščevanje s pomočjo občinskega podjetja in z javnim denarjem« in »župan ne izbira sredstev«, ki pomenijo kršitev 10. člena kodeksa, novinar še dodatno potvarja vsebino članka, dodaja pritožnik.

5. člen kodeksa je po prepričanju pritožnika novinar Šuligoj kršil z zapisom v naslovu in podnaslovu članka, saj iz njiju povprečni bralec lahko sklepa, da je naročnik reklamnih plakatov Boris Popovič in ne Multimedijski center Vizija, ki je dejanski naročnik.

Novinar je na Borisa Popoviča sicer naslovil nekaj vprašanj v povezavi z objavo plakatov, vendar ne vprašanja, kdo je njihov naročnik, s čimer je kršil 3. člen kodeksa, je prepričan pritožnik. Kot dodaja, Boris Popovič iz upravičenih razlogov na nobeno vprašanje ni odgovoril, saj da ima novinar Šuligoj do njega pristranski odnos, kar da je razvidno tudi iz drugih njegovih člankov. Poleg tega je novinar prek sms sporočila Borisu Popoviču celo grozil, da bo o njem začel pisati na negativen način, dodaja pritožnik.

Novinar Boris Šuligoj očitke v vseh točkah pritožbe zavrača. Zanika, da bi imel kakršenkoli osebni motiv pri pisanju ali odnosu do Popoviča. Očitek o zlonamernem osebnem maščevanju do župana označuje za izmišljotino. To naj bi bilo razvidno tudi iz drugih njegovih člankov, ki jih prilaga kot dokaz, da je pri poročanju lojalen do mestne občine Koper in župana, ki jo vodi. Glede samega poročanja o plakatih, s katerimi so po njegovih besedah blatili kriminalista Nermina Dediča, se je odločil zato, ker je dejanje v koprski javnosti vzbudilo precej zgražanja, odzivov in komentarjev. Sicer pa so o zadevi poročali tudi drugi mediji, dodaja. Ali je Multimedijski center Vizija pridobil dovoljenje za objavo naslovnice časnika Slovenske novice na svojih plakatih, je novinar preveril pri odgovornemu uredniku tega časnika Bojanu Budji in pri direktorici Dela Nataši Luša. Ugotovil je, da koprsko podjetje ustreznih dovoljenj od Slovenskih novic in Dela ni dobilo. Povprašal je tudi prizadetega kriminalista Dediča (ta je preiskoval primere, v katere naj bi bil vpleten Boris Popovič – op. NČR).
Novinar še pravi, da je vprašanja v zvezi s plakati poslal tudi direktorju Multimedijski center Vizija Dejanu Škerliču in na Mestno občino Koper, a odgovorov ni dobil. Navedba v pritožbi, da Boris Popovič s plakati »nima povezave«, je zanj sporna. Strinja se, da je naročilo za plakate in njihovo postavitev tehnično in formalno izpeljalo občinsko podjetje Vizija; to je v članku tudi zapisal. Jasno navaja tudi, kdo je odgovorna oseba in kako je podjetje financirano. Naslov tako povzema smisel članka in smisel odgovornosti za posamezna dejanja v občini, za katera je jasno, da je objektivno odgovoren župan, pravi novinar Šuligoj. Poleg tega, dodaja, je v pričujočem primeru Popovič tudi edini motiviran za maščevanje kriminalistu. Podobno menijo drugi mediji, ki so poročali o tej plakatni vojni, trdi novinar in našteva podobne primere Popovičevega ravnanja z »namišljenimi nasprotniki« v svojih predvolilnih kampanjah, tudi pred ustanovitvijo občinskega podjetja Vizija. Novinar Boris Šuligoj poudarja: »Boris Popovič je kot župan objektivno odgovoren, ker občinsko podjetje ni pridobilo soglasij za natis takšnih plakatov, kot jih je. In je osebno motiviran, da osebno diskreditira kriminalista Nermina Dediča, ki preiskuje njegova dejanja. Zato naslov smiselno povzema dogajanja in odgovornost zanj.«
Novinar še zanika navedbo iz pritožbe, da je županu Popoviču prek sms sporočila zagrozil, da bo o njem začel pisati na negativen način. Osebno sporočilo županu je pomenilo le odziv na vpletanje Šuligojevih dveh hčera v javno razpravo, trdi.

SKLEP:

Novinar Dela Boris Šuligoj ni kršil 4., 10., 3. in 5. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev: Novinar Boris Šuligoj v svojem članku ni zamolčal informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme (4. člen kodeksa). Informacija o tem, da gre na plakatih predvsem za obveščanje javnosti, da naj bi kriminalist ponaredil dokumente, ni bistvo obravnavane teme. V članku je v ospredju sporna objava naslovnice Slovenskih novic na plakatih brez soglasja časnika in družbe Delo, kar je razvidno tudi iz naslova. Kljub temu pa je novinar v članku zapisal, da je kriminalist »po pisanju Slovenskih novic črnograditelj«, prav tako ni zamolčal, kdo je bil formalni naročnik plakatov: »V Kopru so se na več mestih pojavili veliki plakati, s katerimi koprsko občinsko podjetje Multimedijski center Vizija na videz oglašuje …«.

Novinar ni kršil 10. člena kodeksa, saj trditve, zapisane v naslovu (Popovič krši pravice Slovenskih novic) in na drugih mestih članka, smiselno ponavlja tudi v samem članku: »Po drugi strani pa gre za osebni interes Borisa Popoviča, da se tako osebno maščuje tistim, ki jih ima za svoje osebne nasprotnike. Problem pri tem maščevanju je, da to počne s pomočjo občinskega podjetja in z javnim denarjem.« V skladu z naslovom nadaljuje: »Pri tem brez ustreznega soglasja, torej ‘na črno’ uporabi in zlorabi tujo blagovno znamko …«.

Pred objavo svojega članka je novinar Šuligoj vprašanja v zvezi s plakati naslovil tako na občino kot na njeno podjetje Vizija. Ta se sicer ne nanašajo neposredno na trditev, ki jo je zapisal v naslovu, vendar odziva, ki bi morebiti vplival na vsebino članka, ni bilo. Čeprav pritožnik pravi, da župan na nobeno od zastavljenih vprašanj ni odgovoril iz upravičenih razlogov, NČR meni, da je bil na vprašanja dolžan odgovoriti. Vsekakor je novinar odziv skušal pridobiti in zato ni kršil 3. člena kodeksa.

Sicer pa okoliščine dogajanja kažejo na verjetnost neposredne povezave med županom Popovičem in kriminalistom Dedičem, ki je preiskoval nekatera njegova dejanja. Podjetje Vizija, ki je uradno izpeljalo postavitev plakatov brez soglasja avtorjev oziroma lastnikov naslovnice Slovenskih novic, je občinsko podjetje, ki ga je ustanovila občina in ga tudi financira.

5. člena kodeksa novinar ni kršil, saj ne piše o govoricah in o ničemer v članku ne ugiba. Svoje navedbe zapiše kot trditve na podlagi svojih informacij.