Matej Gačnik proti Tomici Šuljiću in Bojanu Budji (Slovenske novice)

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Jernej Rovšek, Sonja Merljak Zdovc, Tatjana Pirc, Neva Železnik, Katarina Vučko (člani), je na seji 25. septembra 2018 v primeru Matej Gačnik proti novinarju Tomici Šuljiću in odgovornemu uredniku Bojanu Budji (Slovenske novice) ugotovilo, da sta kršila Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Matej Gačnik proti novinarju Tomici Šuljiću in odgovornemu uredniku Bojanu Budji (Slovenske novice)

Matej Gačnik (v nadaljevanju: pritožnik) se je na NČR obrnil s pritožbo zaradi članka »Med čiščenjem preže ga je pokopala vrba«, ki je bil 20. januarja objavljen v Slovenskih novicah. Pritožnik novinarju očita, da je kršil 17., 18. in 22. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. 17. člen kodeksa pa naj bi kršil tudi Bojan Budja, ker je kot odgovorni urednik dovolil kršitev Kodeksa novinarjev Slovenije.

Po mnenju pritožnika je novinar kršil 17. člen kodeksa, ker je objavil fotografijo umrlega in navajal druge informacije iz osebnega življenja umrlega (ime in priimek, starost, da je bil član lovske družine, način, kako je umrl), s čimer je neupravičeno razkril njegovo zasebnost. Pritožnik meni, da za tak poseg v zasebnost ni podan javni interes, ker ti podatki za razlago nesreče niso pomembni niti niso pomembni za splošno javnost, umrli pa tudi ni bil javna osebnost. Nadalje naj bi s tem, ko je na naslovnici objavil ime in priimek ter fotografijo umrlega, tako da je poleg dvakrat navedel še način smrti, vse poudarjeno s črno obrobo, delno pa tudi z velikimi črkami s črnim ozadjem, avtor pokojnikove osebne podatke uporabil v senzacionalistične namene. Omenjeno kršitev pritožnik očita tudi odgovornemu uredniku, saj je kršitev kodeksa dovolil.

Novinar naj bi kršil tudi 18. člen kodeksa, ker je v članku in na naslovnici objavil ime in priimek ter fotografiji žrtve nesreče s hudo posledico, smrtjo, s čimer ni deloval pietetno in občutljivo do pokojnika.

Kršil pa naj bi tudi 22. člen kodeksa, ker je v članku in na naslovnici objavil fotografijo ter ime in priimek umrlega, s čimer je razkril identiteto žrtve družinske tragedije, ki se je končalo s smrtjo.

Novinar je na pritožbo odgovoril in očitane kršitve zanikal. V svojem odgovoru je glede očitane kršitve 17. člena kodeksa navedel, da so objavljeni osebni podatki sestavni del članka o tragičnem dogodku, ki ga uvrstijo v nek kontekst. Pritožnik trdi, da so prav podatki o udejstvovanju v lovski družini pomembni za razlago nesreče. Po njegovem mnenju objava podatkov o imenu, starosti ter članstvu v lovski družini in načinu smrti služi potrditvi verodostojnosti informacij, da se je v tragični nesreči smrtno ponesrečil javnosti znan človek in da so torej vse navedbe v članku resnične. Novinar se ne strinja, da pokojnik ni bil javna osebnost in navaja pokojnikova udejstvovanja v javnem življenju, ki po novinarjevem mnenju potrjujejo, da gre za javno osebnost. Novinar trdi, da je tudi fotografija pokojnika, na katero se sklicuje pritožnik, je nastala na javni prireditvi oz. podelitvi priznanja, kar pomeni, da je nastala na javnem mestu in je namenjena javnosti. Novinar navaja, da je bil pokojnik v svojem kraju in širši okolici zelo znana osebnost, saj njegova lovska družina združuje člane iz različnih občin na območju. Glede očitka o uporabi črne obrobe in velikih črk s črnim ozadjem ob imenu in priimku ter fotografiji umrlega na naslovnici ter o uporabi osebnih podatkov v senzacionalistične namene se novinar brani, da novinarji ne ustvarjajo ali določajo grafične podobe naslovnice in njenih podrobnosti. Novinar navaja, da se o očitkih glede končnega izgleda članka ne more konkretneje izreči, saj ta ni v domeni avtorja članka. Meni, pa da to ne more predstavljati očitane kršitve, da pa tudi pritožnik ni konkretiziral, kaj naj bi bilo pri objavi teh podatkov senzacionalistično, zato v tem delu ne more podati natančnejšega odgovora.

V zvezi s kršitvijo 18. člena kodeksa novinar zavrača očitek, da ni deloval pietetno in občutljivo do pokojnika. Novinar pojasnjuje, da mu je bila naloga dodeljena, ker prebiva blizu kraja dogodka, o katerem se je pozanimal pri ljudeh, ki so pokojnika poznali, eden od njih pa je tudi novinarjev zasebni znanec, zato je k pripravi prispevka pristopil skrajno previdno in še zdaleč ni objavil vseh informacij, saj bi podrobnosti lahko dejansko prizadele njegove bližnje. Novinar meni, da ni bila kršena pravica do pietete, saj da članek vsebuje resnične in pozitivne informacije o pokojniku, ne vsebuje pa informacij, ki bi svojcem okrnili spomin na pokojnega.

Glede očitane kršitve 22. člena kodeksa se novinar brani, da predmetni dogodek nima znakov družinske tragedije, saj je šlo za delovno nesrečo. Meni, da članek ni bil napisan na senzacionalističen način, saj da je bil pri poročanju zelo obziren, pisal pa je o temi, ki je v javnem interesu in s katero ima javnost pravico biti seznanjena, informacije pa resnične, preverjene in zapisane na nevtralen način.

SKLEP:

Novinar Tomica Šuljić in odgovorni urednik Bojan Budja (Slovenske novice) sta kršila 17. člen kodeksa. Novinar Tomica Šuljić je kršil tudi 18. člen, ni pa kršil 22. člena kodeksa.

Obrazložitev: Novinar in urednik sta kršila 17. člen kodeksa, saj nista spoštovala zasebnosti pokojnega in sta objavila njegovo ime, priimek in starost v povezavi s podrobnostmi nesreče, v kateri je umrl. NČR je na tem mestu presojal predvsem, ali je za objavo navedenih podatkov obstajal javni interes in ali je bil pokojni morda javna osebnost, kot zatrjuje novinar. NČR je sklenil, da za tak poseg v zasebnost javni interes ni bil podan, saj je šlo za članek o nesreči smrtnim izidom, v zvezi s katero javnost ni imela upravičenega interesa za seznanjenost z osebnimi podatki ponesrečenca. Prav tako udejstvovanje v lovski družini in lokalnem kulturnem življenju pa tudi dejstvo, da je bil pokojni znan v svoji okolici, ne pomenijo, da je bil pokojni javna osebnost. Tudi izpostavitev pokojnika na javni prireditvi oz. podelitvi priznanja, ko je nastala v članku objavljena fotografija pokojnega, ne pomeni okoliščine, ki bi pokojnemu odvzela status zasebnika. V tem primeru bi pokojnika le za kratek čas, v času, ko je prejel nagrado, lahko šteli za relativno javno osebo. Vendar pa se ta položaj ne razteza v kasnejše obdobje njegovega življenja niti v čas njegove smrti. Za opis nesreče bi bilo popolnoma dovolj, če bi novinar uporabil kratici imena in priimka.

Novinar je kršil tudi 18. člen kodeksa, saj je v poročilu, kot rečeno, objavil ime pokojnega v celoti, objavil pa je tudi fotografijo pokojnega. Fotografija pokojnega je sicer nastala na javni prireditvi, ob podelitvi nagrade pokojnemu, a kot navedeno, bi pokojnega le v času podelitve nagrade lahko za kratek čas šteli za relativno javno osebo. Ker javnega interesa za objavo osebnih podatkov umrlega ni bilo, tudi objava fotografije ni bila upravičena.

Novinar ni kršil 22. člena kodeksa. O kršitvi kodeksa z objavo osebnih podatkov umrlega je NČR odločilo že v povezavi s 17. in 18. členom, prav tako pa v konkretnem primeru ni šlo za poročanje o žrtvi družinske tragedije.