28. 3. 2019

Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKCL) proti Luki Svetini, Nova24 TV

STALIŠČE NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Jelena Aščić (podpredsednica), Davorin Koron, Neva Železnik, Jernej Rovšek, Tatjana Pirc, Nina Jerman (člani), je 26. februarja 2019 v primeru Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKCL) proti Luki Svetini, Nova24 TV razsodilo, da je novinar kršil Kodeks novinarjev Slovenije.

PRIMER: Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKCL) proti Luki Svetini, Nova24 TV

Pritožnik UKCL meni, da je novinar Luka Svetina v prispevku Bolnik na transplantaciji v UKC dobil rakavo ledvico, objavljenem 11. 9. 2018, grobo kršil 2., 3., 4. in 12. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. Poleg tega naj bi kodeks kršil tudi z objavo članka Pacientu so v UKC Ljubljana presadili ledvico, ki je bila rakava! v Demokraciji 13. 9. 2018.

3. in 4. člen naj bi bila kršena s trditvijo »Marjan Hrvatin je žrtev hudih napak hrvaških in slovenskih zdravnikov …« (Demokracija 13. 9. 2018), ker ni pridobil odziva na hude obtožbe na račun UKC in njegovih zdravnikov, s čimer da je bila tem zaradi obrekovanja storjena nepopravljiva škoda. Po trditvah pritožnika UKCL ni odgovoren za prepoznavanje darovalcev ledvic ali odvzeme ledvic za presaditev, ki so zunaj Slovenije. Prav zato zdravniki niso bili vpleteni v postopke prepoznave in ocene primernosti darovalca organov, odvzetih na Hrvaškem. Kot trdijo, iz spremne dokumentacije namreč izhaja, da je bila ledvica zdrava in primerna za presaditev. Ledvico so neposredno pred presaditvijo pregledali in pripravili tudi kirurgi – urologi v UKCL. Odvzeli so tudi vzorec tkiva – pri tem ni bilo videti rakavih ali drugih bolezenskih sprememb, zaradi katerih bi ustavili postopek presaditve. Obdukcija darovalke in ledvice dve uri po transplantaciji ni pokazala, da bi imela raka, v času transplantacije pa izvida obdukcije sploh še ni bilo. Tega je UKC prejel 21. 12. 2015, skoraj mesec dni po presaditvi. O morebitnih zapletih okoli prenosa bolezni darovalca na prejemnika so pacienti opozorjeni pred presaditvijo in gospod Hrvatin je, tako pritožnik, to tveganje sprejel. Delavci UKC so po njegovem ravnali skladno s standardi razumnega zdravljenja, običajno profesionalno prakso in veljavnimi pravili.

Z navedbo »V bolnišnici, kjer so po njegovih besedah pacienti zaradi kaotičnega stanja in pomanjkanja prostorov v neurejenih higienskih razmerah primorani spati na hodniku, je dobil bakterijsko okužbo«, (navedek iz iste izdaje Demokracije) naj bi novinar kršil 2., 3. in 4. člen kodeksa, izpostavljenim zdravnikom pa naj bi bila s tem povzročena nepopravljiva škoda. Pritožnik sicer pravi, da novinarjeve navedbe objektivno niso neresnične, je pa vtis, ki sta ga prispevek in članek lahko vzbudila pri povprečnem gledalcu/bralcu, okrnil ugled UKCL. Povprečni gledalec prispevka si namreč na podlagi povedanega lahko ustvari mnenje, da je za okužbo krivo stanje na oddelku, kar da ni res. V oddelkih, kjer se zdravijo imunsko najbolj ranljivi pacienti, tako pritožnik, ti nikoli ne ležijo po hodnikih. Bakterijska okužba sečil je v zgodnjem obdobju po presaditvi pogosta, ker so v tem času vsajeni umetni materiali, da se lahko presajeni organ po presaditvi zaceli, takšne okužbe pa ne povzročajo trajne okvare organa. Gospod Hrvatin je imel blago do zmerno zmanjšanje delovanja presajene ledvice, kar da je bilo predvsem posledica razlik v teži oziroma velikosti med prejemnikom in darovalcem.

3. in 4. člen naj bi Luka Svetina kršil z navedbo: »Nekaj dni po novem letu so ga v UKC spet poklicali v bolnišnico. Ugotovili so namreč, da je bil darovalec organa hudo bolan. Zdravniki ne vedo, ali se je rak razširil. Tako mu pravijo štirje navzoči… Miha Arnold, vodja transplantacijskega centra, Buturovičeva kot vodja KO za nefrologijo, nefrolog Mlinšek in še kirurg Kandus… Dajo mu dva tedna časa za premislek.« (navedek iz Demokracije). Novinar po trditvah pritožnika ni predstavil odziva tistih, na katere se hude obtožbe nanašajo, niti ni pojasnil, zakaj odziva ni pridobil. UKCL je obvestilo o mikroskopski maligni bolezni trebušne slinavke pri darovalcu dobil v že omenjenem izvidu 21. decembra 2015. Še isti dan so iz UKCL v Eurotransplant poslali povpraševanje o nadaljnjih ukrepih ter sklicali konzilij, ki je sklenil, da je za bolnika najvarneje, da presajeno ledvico odstranijo. Tako so svetovali tudi pacientu, vendar je ta to odklonil. Odklonil je, pravi pritožnik, tudi strokovno spremljanje prek slikovnih preiskav na onkološkem inštitutu.

Novinar Luka Svetina v članku in prispevku tudi navaja, da je pacient »…ob zadnjem obisku UKC šefa transplantacijskega oddelka spraševal kakšne ukrepe so sprejeli, da se v prihodnje ne bi ponovilo kaj podobnega…«, pri čemer da je zamolčal informacije, ki so ključne za razumevanje obravnavane teme, s čimer naj bi kršil 4. člen kodeksa. Katere informacije naj bi zamolčal, pritožnik ni eksplicitno navedel.

Opozarja le, da UKC prejemniški program presaditve ledvic uspešno izvaja že skoraj 50 let in ima mednarodne akreditacije. Po kazalnikih uspešnosti zdravljenja, trdi pritožnik, so boljši od povprečja drugih centrov Eurotransplanta. Po pridružitvi Eurotransplantu leta 2000 so imeli le še en podoben primer. Takrat se je bolnik odločil za odstranitev ledvice in prejel drugo, ki deluje še danes.

Za UKC je v prispevkih sporno tudi to, da je javno prikazana vsebina pritožbe, ki jo je gospod Hrvatin naslovil nanje, in jim v njej očital kršitev pacientovih pravic. V postopkih obravnave pacientovih pravic je javnost a priori izključena, kar pomeni, da je novinar kršil tudi določila zakona o pacientovih pravicah, ker pa postopek še ni končan, mu očitajo tudi kršitev tajnosti postopka.

Iz tega je po mnenju pritožnika jasno, da se je novinar Luka Svetina poslužil načina zbiranja informacij, ki ni dovoljen, je nezakonit, s čimer naj bi kršil tudi 12. člen kodeksa.
UKCL je na Demokracijo in Novo24 TV naslovil tudi zahtevek za objavo popravka. Prva je obljubila objavo v prvi naslednji številki, odgovorni urednik Nove24 TV pa je objavo popravka zavrnil, češ da ta v ničemer ne zanika navedb v prispevku.

Novinar na pritožbo ni odgovoril.

SKLEP:

Novinar Luka Svetina ni kršil 12. člena. V Demokraciji ni kršil 2. in 3. člena kodeksa, prav tako ne 2. člena v prispevku, objavljenem na Nova24 TV, je pa 3. člen kršil v delu prispevka na Nova24 TV. Kršitve 4. člena razsodišče ni obravnavalo.

OBRAZLOŽITEV: Razsodišče je obravnavalo prispevek v Novi24 TV in članek v Demokraciji skupaj, čeprav iz pritožbe pogosto ni jasno, za katera ravnanja v posameznem mediju pritožnik prepoznava očitane kršitve. Je pa res, da je članek v Demokraciji nekakšen pisni povzetek izjav, danih na Nova24 TV, vsebinsko sorodne trditve pa tudi pritožnik zapiše tako, kot da bi šlo za en prispevek. Posebej ta nejasnost, na kateri prispevek oziroma članek se pritožba nanaša, velja za očitane kršitve 4. člena (zamolčevanje ključnih informacij za razumevanje teme), kjer pritožnik niti v enem primeru razvidno ne pojasni, katere pomembne informacije so bile zamolčane, ne v katerem mediju. Zato kršitve 4. člena kodeksa NČR ni obravnavalo.

Za trditev »Marjan Hrvatin je žrtev hudih napak hrvaških in slovenskih zdravnikov«, ki je objavljena zgolj v Demokraciji (deloma so nekateri vsebinski elementi te trditve tudi del prispevka v Novi24 TV, vendar tam ni šlo za dobesedni omenjeni navedek), je imel novinar dovolj opore v dejstvih. Novinar se je namreč lahko upravičeno spraševal, kako so lahko bolniku presadili rakavo ledvico, čeprav očitno ustrezna obdukcija darovalke ni bila opravljena takoj (krivda hrvaških zdravnikov), in ali niso zdravniki v UKCL ledvico presadili, še preden so imeli zagotovilo, da so obdukcijske preiskave potrdile njeno neoporečnost. Vprašanje, zakaj v UKCL, ki se jim je podoben dogodek zgodil že pred dobrim desetletjem, niso pri sprejemanju organov postali previdnejši in se presaditve lotili šele, ko bi imeli v rokah popolni izvid obdukcije, je v tem primeru na mestu.

Stvar je še hujša, ker je šlo za hudo bolno darovalko več organov, ki so jih presadili tudi drugim posameznikom – ob tem ko, kot rečeno, niso imeli trdnih zagotovil, da so ti neoporečni.
Za navedbo »V bolnišnici, kjer so po njegovih besedah pacienti zaradi kaotičnega stanja in pomanjkanja prostorov v neurejenih higienskih razmerah primorani spati na hodniku, je dobil bakterijsko okužbo« (samo Demokracija), s katero naj bi novinar kršil 2., 3. in 4. člen kodeksa, pritožniki ne trdijo, da je netočna. Zapišejo celo, da »navedbe novinarja niso objektivno neresnične«, moti jih zlasti vtis, ki ga ta trditev povzroči pri gledalcu ali bralcu. Poleg tega naj Marjan Hrvatin ne bi ležal na hodniku, saj pacienti po presaditvi nikoli ne ležijo po hodnikih. Glede na to, da celo pritožniki prepoznavajo, da je novinarjeva informacija o bolnikih na hodniku točna in ob tem, ko novinar ni v nobenem od obeh prispevkov trdil, da je prav gospod Hrvatin med tistimi, ki bi ležal tam, NČR ne vidi hude obtožbe, zaradi katere bi bilo treba pridobiti odziv. Trditev tudi ni osebno žaljiva, saj v članku ni navedeno, kdo konkretno naj bi bil za položaj kriv. Torej kršitve 2. in 3. člena ni bilo. Kršitve 4. člena pa tudi tu niso konkretno obrazložili, zato te kršitve NČR ni obravnavalo.

Pritožnik ob trditvi pacienta, da je vodja transplantacijskega oddelka na njegovo vprašanje, kakšne ukrepe bodo sprejeli, da se taki dogodki ne bodo dogajali, arogantno odvrnil, da bodo morali zdaj pred operacijo vsi pacienti podpisati soglasje, da sprejemajo tudi tveganje, da z novim organom lahko dobijo še kakšno drugo bolezen darovalca, vidi kršitev 4. člena kodeksa. Tudi v tem primeru UKCL ne navede, kaj konkretno naj bi novinar zamolčal, zato te kršitve NČR ni obravnavalo.

Za zapis v Demokraciji »Nekaj dni po novem letu so ga v UKC Ljubljana spet poklicali v bolnišnico. Ugotovili so namreč, da je bil darovalec močno bolan. Zdravniki ne vedo ali se je rak razširil. Tako mu pravijo štirje navzoči /…/Miha Arnold, vodja tansplantacijskega centra, Buturovičeva kot vodja KO za nefrologijo, nefrolog Mlinšek in še kirurg Kampus/…/Dajo mu dva tedna časa /…/ (za premislek)«, pritožnik meni, da predstavlja kršitev 3. in 4. člena kodeksa. NČR v tem ne vidi hude obtožbe, saj gre zgolj za opis pogovora skupine štirih zdravnikov s pacientom o novem položaju in predlogu za njegovo rešitev, kršitve 4. člena pa iz že navedenih razlogov ni obravnavalo.

Ob enaki vsebini na Novi24 TV, torej pogovoru zdravnikov s pacientom o reševanju zapleta, pa omenjene štiri zdravnike Marjan Hrvatin neposredno okrivi za ta medicinski incident. NČR meni, da v tem primeru gre za hudo obtožbo in bi moral novinar poiskati odziv hudo obtoženih delavcev UKCL. Iz prispevka ni razvidno, da bi tak odziv iskal, niti zakaj ga v prispevku ni. V tem primeru prepozna kršitev 3. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

NČR sicer meni, da javna objava pritožbe pacienta, ki jo je ta dal mediju, ne glede na določila zakona o pacientovih pravicah, ne predstavlja kršitve kodeksa – sicer pa tega ne trdi niti pritožnik, razen ko govori o domnevni kršitvi 12. člena. Tega pa po mnenju NČR Luka Svetina ni kršil, saj dokumentov ni dobil na nelegalen ali kakorkoli sporen način, ampak mu jih je, kot domneva razsodišče, prostovoljno prinesel gospod Hrvatin, oziroma njegova odvetnica; drugačnih dokazov pa tudi pritožnik ne navaja.
Pravica do popravka je zakonska materija in ne predmet kodeksa. Ta sicer v 1. členu govori o novinarjevem zavestnem popravljanju morebitnih svojih napak, če jih naknadno ugotovi sam, ne pa o pravici do popravka.

Gradivo primera
Obravnavani členi
Medij
Akterji
Povezane vsebine
Arhiv razsodb