7. 3. 2019

Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC proti novinarki Dela Barbari Hočevar in uredniku Dela Urošu Urbasu

STALIŠČE NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Jelena Aščić (podpredsednica), Davorin Koron, Neva Železnik, Jernej Rovšek, Tatjana Pirc, Ranka Ivelja (člani), je 15. januarja 2019 v primeru Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC proti novinarki Dela Barbari Hočevar in uredniku Dela Urošu Urbasu razsodilo, da sta novinarka in urednik kršila Kodeks novinarjev Slovenije.

PRIMER: Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC proti novinarki Dela Barbari Hočevar in uredniku Dela Urošu Urbasu

Pravno-informacijski center nevladnih organizacij, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Metelkova ulica 6, Ljubljana (v nadaljevanju: PIC, pritožnik) je na Novinarsko častno razsodišče (NČR, razsodišče) vložil pritožbo zoper novinarko Dela Barbaro Hočevar (novinarka) zaradi prispevka z naslovom »Nevladniki so prestopili mejo« (https://www.delo.si/novice/slovenija/nevladniki-so-prestopili-mejo-89685.html), ki je bil objavljen 8. 9. 2018 in zoper v. d. odgovornega urednika Dela Uroša Urbasa (urednik) zaradi prispevka »Azil, nevladniki in zlorabe sistema«, ki je bil objavljen 13. 9. 2018. V pritožbi, ki jo je podpisala direktorica PIC-a Katarina Bervar Sternad, pritožnik meni, da sta oba v navedenih prispevkih objavila neresnične navedbe s katerimi je bilo poseženo v pravice in interese PIC-a in s tem kršila 1. člen Kodeksa novinarjev Slovenije .
Pritožnik navaja, da je rdeča nit obeh spornih prispevkov v tem, da naj bi PIC pridobival informacije o lokaciji migrantov, še preden vstopijo v Slovenijo, nakar naj bi policijo obvestil o tem, kje bodo migranti prestopili mejo, in nato poskušal nezakonito vplivati na policijo pri obravnavi in vodenju postopkov z migranti.
V prispevku novinarke z dne 8. 9. 2018 sta po mnenju pritožnika sporni naslednji navedbi: »Kako lahko nevladna organizacija pridobi seznam imen in podatkov o lokaciji tujcev na Hrvaškem, ki bodo v Sloveniji zaprosili za azil?« in »Kako nevladna organizacija, ki ponuja pravno pomoč v uradnih postopkih, ve, na primer, za štiri tujce, ki so v Čakovcu in bodo izrazili namero za azil?«; v prispevku urednika z dne 13. 9. 2018 pa naslednja navedba: »To trdimo na podlagi obvestil, ki jih pošiljajo policijskim postajam, kdaj in kje bodo migranti prestopili mejo.«
Prispevek z dne 8. 9. 2018 naj bi po mnenju pritožnika napačno povzemal vsebino dokumentov, ki naj bi jih pridobilo uredništvo. Iz dokumentov ne izhaja, da naj bi PIC slovensko policijo obvestil o tujcih, ki se nahajajo na območju Čakovca na Hrvaškem, temveč se je obvestilo nanašalo na tujce, ki so že prestopili mejo in so se nahajali na območju Slovenije, v Učakovcih. V tej zvezi tudi prispevek z dne 13. 9. 2018 napačno navaja, da naj bi PIC policiji posredoval obvestila, v katerih naj bi jo obveščal o tem, kdaj in kje naj bi migranti prestopili mejo. To iz dokumentov, ki naj bi jih pridobilo uredništvo, ne izhaja, še dodaja pritožnik. Dokumenti, ki so dosegljivi na spletni strani Dela, namreč vsebujejo obvestilo, naslovljeno policiji glede migrantov, ki so že prestopili mejo in so se že nahajali v Republiki Sloveniji.
Nastale napake novinarja nista priznala ali popravila, zato pritožnik meni, da sta kršila 1. člen novinarskega kodeksa.

Novinarka Barbara Hočevar in v. d. odgovornega urednika Dela Uroš Urbas sta na pritožbo odgovorila; za oba je z ustreznimi pooblastili odgovora posredovala odvetnica Jasna Zakonjšek iz Odvetniške pisarne Zakonjšek, d. o. o.

V odgovoru novinarke odvetnica najprej navaja, da se prispevek z dne 8. 9. 2018 nanaša na temo, za katero je podan velik interes javnosti, in sicer na problematiko migrantov in na njihovo obravnavo v Sloveniji s strani policije in nevladnih organizacij. Na sporno ravnanje nevladnih organizacij, ki naj bi skušale vplivati na postopek ravnanja s tujci, je opozorila tudi nekdanja ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar. Po njenih navedbah naj bi nevladne organizacije poročale o lokaciji nezakonitih migrantov (novinarji pa so pridobili informacije, da gre za pritožnika, torej PIC). Sporočila, ki jih posredujejo na policijske postaje, običajno pospremijo z napovedjo, da bodo poimensko določene osebe zaprosile za mednarodno zaščito. Nevladne organizacije tudi pričakujejo poročanje o posameznih primerih, pri čemer, tako ministrica, je absolutno nesprejemljivo, da so bile v nekaterih napovedih tudi grožnje z ovadbami zoper policiste, če bodo te osebe vračali nazaj na Hrvaško. Ministrica je opozorila tudi na zlorabo zakonodaje oziroma instituta mednarodne zaščite, kar naj bi dokazoval podatek, da od 2100 prosilcev v določenem obdobju v letu 2018 jih več kot 1500 ni bilo več v Sloveniji.
Iz članka je razviden tudi odziv pritožnika, ki ga je novinarka pridobila pred objavo in vključila v članek, in sicer, da vse pritožnikove aktivnosti v zvezi z migranti potekajo izključno v Sloveniji in da so popolnoma zakonite.
Res je novinarka v članku z dne 8. 9. 2018 opisala primer, da naj bi se štirje migranti nahajali v Čakovcu (ki se nahaja na Hrvaškem) in da bodo izrazili namero za azil, čeprav pritožnik navaja, da so se afganistanski begunci v resnici nahajali v Učakovcih (ki so v Sloveniji), vendar je novinarka članek napisala na podlagi informacij, ki jih je telefonsko prejela od policije. Ker je informacije najprej pridobila telefonsko, šele naknadno (po objavi članka) pa je pridobila tudi pisno dokumentacijo, je očitno prišlo do šuma v komunikaciji in je novinarka napačno razumela lokacijo afganistanskih migrantov. Vendar je, tako odvetnica, kljub temu pritožba neutemeljena, saj je bil izvorni članek ustrezno spremenjen: zapis »Čakovec« je bil nadomeščen z zapisom »Učakovci«, kar naj bi bilo razvidno iz priložene kopije spletne strani.
Dne 12. 9. 2018 je sledila tudi objava popravka pritožnika, v kateri je bilo poudarjeno, da pritožnik nudi pravno pomoč le migrantom, ki se nahajajo v Sloveniji, ne pa v tujini. Nadalje v odgovoru odvetnica poudarja, da so bili vsi dokumenti, na katere se sklicuje članek »Kje je meja nevladnikov?«, dostopni na spletni povezavi delo.si. Bralci so lahko to temo, za katero je velik interes javnosti, spremljali še naprej in se seznanili s popravkom in drugim člankom novinarke z dne 13. 9. 2018. V tem članku opisuje, da so migranti v Veliki Kladuši v BiH dobili informacije in navodila pritožnika, kaj naj storijo (v letaku v angleškem jeziku, ki pa ni bil priložen člankom ali odgovoru – op. NČR) ter v njem dobili tudi telefonsko številko pritožnika. Odvetnica na tej podlagi v odgovoru sklepa, da objavljeni dokumenti dokazujejo, da je pritožnik pomoč nudil tudi v BiH in ne le v Sloveniji.
Odvetnica odgovor zaključuje, da je novinarka članek napisala upoštevaje aktualnost teme, za katero obstaja velik interes javnosti, da je upoštevala opozorila nekdanje ministrice za notranje zadeve ter pridobila in preverila informacije tudi pri drugih (varuhinja človekovih pravic, Amnesty International, kazenskopravni strokovnjak in pritožnik). Vsi odzivi so v članku objavljeni, napaka v zapisu »Čakovec« pa je bila spremenjena, zato odvetnica meni, da novinarka ni kršila 1. člena novinarskega kodeksa. Odgovoru so priložene kopije člankov in dokumentov s spletne strani delo.si.

V odgovoru urednika zaradi navedbe v članku »Azil, nevladniki in zlorabe sistema«, ki je bil objavljen 13. 9. 2018, odvetnica prav tako meni, da urednik ni kršil novinarskega kodeksa. Uvodni del odgovora, ki dokazuje širši vidik predstavljene tematike, je enak kot v odgovoru novinarke, zato ga še enkrat ne povzemamo. V nadaljevanju navaja, da gre za analitičen članek, ki kar na dveh mestih opozarja na spletno povezavo in na članek novinarke »Kje je meja nevladnikov?«, ki je bil objavljen istega dne. Urednik je opozoril na tri sporne vidike delovanja nevladnih organizacij, in sicer: da pripravljajo srečanja policije in pribežnikov, da od 2100 migrantov jih 1500 ni več v Sloveniji ter da nevladne organizacije migrantom omogočajo obvod pri iskanju možnosti za življenje v EU, saj večina noče ostati v Sloveniji. To so pomembna vprašanja, pri tem pa urednik v svojem prispevku ni omenjal pritožnika. Iz objavljene dokumentacije in člankov novinarke Hočevar naj bi bilo razvidno, da slovenske nevladne organizacije zagotovo delujejo tudi v Veliki Kladuši, v Bosni in Hercegovini. Sporni zapis urednika se torej ne nanaša le na dokument, ki govori o Učakovcih, ampak tudi na dokumente, ki govorijo o Veliki Kladuši, zato naj bi bil očitek o neutemeljenosti spornega zapisa napačen. Pritožnik naj bi navedbo urednika iztrgal iz konteksta, saj se celotna navedba glasi: »Prvič, slovenske nevladne organizacije pripravljajo srečanja policije in pribežnikov. To trdimo na podlagi obvestil, ki jih pošiljajo policijskim postajam, kdaj in kje bodo migranti prestopili mejo.« Opozarja, da pritožnik ne zanika, da organizira srečanja policije in migrantov, ampak le, da to ne izhaja iz objavljene dokumentacije, kar pa ne drži, saj je iz dokumentov razvidno, da je pritožnik aktiven pri obveščanju policije in migrantov, zato navedba ni napačna. Prispevek urednika tudi ne omenja Učakovcev ali Čakovca in sploh ne omenja pritožnika, ampak se nanaša na vse nevladne organizacije, ki svetujejo migrantom. Prispevek predstavlja urednikov analitičen članek, ki opozarja na pomembna vprašanja in dileme ter hkrati vabi k branju članka »Kje je meja nevladnikov?«. Članek urednika ne vsebuje nikakršnega zapisa o migrantih v Čakovcu na Hrvaškem, zato ni storil nobene napake in ni kršil 1. člena kodeksa.
Odgovoru urednika sta priloženi kopiji spletnih člankov »Azil, nevladniki in zlorabe sistema« in »Kje je meja nevladnikov?«, z dne 13. 9. 2018.

SKLEP:

Novinarka in urednik sta kršila 1. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

OBRAZLOŽITEV: Novinarka je v članku »Nevladniki so prestopili mejo«, ki je bil objavljen 8. 9. 2018, nedvomno naredila napako, ko je že v prvem stavku zapisala vprašanje »Kako lahko nevladna organizacija pridobi seznam imen in podatkov o lokaciji tujcev na Hrvaškem, ki bodo v Sloveniji zaprosili za azil?« in v nadaljevanju dvakrat napačno citirala sporočilo pritožnika policiji, da se tujci nahajajo v Čakovcu, ki je na Hrvaškem in ne v Učakovcih v Sloveniji. Ta napaka pa ni majhna, saj pomeni razliko med zakonitim in nezakonitim delom pritožnika. Pomoč pri nezakonitem prehodu državne meje je namreč lahko kazniva. Na tem napačnem citatu temelji tudi naslov članka, namreč, da so nevladniki prestopili mejo; pri čemer mejo lahko razumemo v dobesednem pomenu ali kot mejo med zakonitim in nezakonitim delovanjem. Odgovor odvetnice, da je očitno prišlo do šuma v komunikaciji, ko je novinarka članek napisala na podlagi informacij, ki jih je prejela po telefonu, ni dovolj prepričljiv. V članku je namreč, ko je citirala sporočilo pritožnika, napisala tudi »To so izseki sporočila, ki smo ga pridobili v uredništvu.« Kasneje je bil faksimile citiranega sporočila tudi objavljen na spletni strani Dela.
V skladu s kodeksom lahko razsodišče presodi, da novinar ni kršil prvega člena, če napako prizna in popravi. Razsodišče ugotavlja, da v obravnavanem primeru novinarka napake ni izrecno priznala in ustrezno popravila. V odgovoru je navedeno, da je bil članek spremenjen in zapis »Čakovec« nadomeščen z »Učakovci«. Napačen zapis je bil res spremenjen, vendar le v spletni verziji članka, in še to napačno. Na dveh mestih v spletnem članku je bil imenu Čakovec le spredaj dodan »U«, tako da je sedaj – še v času obravnave pred razsodiščem – zapisano »Na območju Učakovca« in »v Učakovcu«. Kraja z imenom Učakovec pa v Sloveniji ni, so pa Učakovci, kot je tudi pravilno navedeno v faksimilu sporočila pritožnika, ki je objavljeno na spletni strani Dela. Hkrati je tam spremenjen naslov članka, ki ni več »Nevladniki so prestopili mejo« s podnaslovom: »Migracije, Nevladna organizacija PIC s podatki, kje so pribežniki, policistom narekuje, katere postopke naj izvede«. Sedaj ima v spletni izdaji ta članek naslov: »Ministrica obtožuje nevladnike: Ravnajo sporno, saj poskušajo vplivati na postopek ravnanja s tujci«. Ob tem v spletni izdaji ostaja tudi vprašanje, kako lahko nevladna organizacija pridobi seznam imen in podatkov o lokaciji tujcev na Hrvaškem, ki bodo v Sloveniji zaprosili za azil. Ob tem razsodišče ugotavlja, da tudi popravki, narejeni v spletni izdaji članka, niso bili narejeni pravilno. NČR je v letu 2018 sprejelo priporočila o spreminjanju že objavljenih prispevkov v spletnih medijih (dosegljiva na https://razsodisce.org/o-ncr/na-podlagi-cesa-ncr-deluje/priporocilo-sledenje-popravkov-na-spletu). V drugi točki razsodišče priporoča, kadar se prispevek popravlja zaradi vsebinskih napak ali zaradi napak, ki lahko prizadevajo posameznike, da morajo biti posegi označeni tako, da je razvidno, kakšna je bila napaka, pomanjkljivost ali netočnost v prejšnji ali prejšnjih objavah. Tega priporočila novinarka ni upoštevala, saj v novi verziji spletnega članka nikjer ni navedeno, zakaj in kako je bil izvirni članek spremenjen. Tudi popravek, na katerega se novinarka sklicuje v odgovoru, ni primerno objavljen (ni objavljen kot popravek ali odgovor v skladu z zakonom o medijih, vendar to ni predmet obravnave pred razsodiščem). Odgovor pritožnika namreč ni povezan s spornim člankom, pač pa je objavljen drugje, pod rubriko »prejeli smo«. Bralec tega članka na spletni strani tako odgovor pritožnika težko najde, saj nanj ni opozorjen.
Glede na to, da je novinarka v svojem članku naredila pomembno napako, ki vsebinsko spreminja osnovno sporočilo članka, ki je v naslovu, napake pa ni ustrezno popravila in priznala, razsodišče ugotavlja, da je s tem kršila 1. člen kodeksa.

Tudi urednik je v članku naredil napako, ko je navedel, da slovenske nevladne organizacije pripravljajo srečanja policije in pribežnikov, in to tako, da jim sporočajo, kdaj in kje bodo pribežniki prestopili mejo, kar naj bi bilo razvidno na podlagi obvestil, ki jih pošiljajo policijskim postajam. Iz dokumentacije, ki jo je uredništvo pridobilo od policije in je bila delno objavljena v tiskani izdaji, delno pa na spletu, ne izhaja, da nevladna organizacija sporoča, kdaj in kje bodo pribežniki prestopili mejo. Iz te dokumentaciji je razvidno, da so kraji, kjer so se nahajali pribežniki (Učakovci, Veliko Brdo), v Sloveniji. V tem delu urednik sicer ne omenja pritožnika, omenja pa ga na drugem mestu v istem članku (»To pa ne pomeni, da zaradi tega nismo občutljivi za sporno ravnanje Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij (PIC), ki pomaga beguncem in migrantom.«). Tudi v odgovoru urednika je navedeno, da je članek treba obravnavati skupaj s člankom novinarke »Kje je meja nevladnikov?« v isti številki časnika, ki pa kot sporno omenja delovanje le ene nevladne organizacije – pritožnika. Pritožnik navedbe v stavku, ki je predmet pritožbe, ni popravil. Je pa članek v spletni izdaji popravljen na drugem mestu, in sicer tam, kjer omenja pritožnika. Citat, ki ga navajamo zgoraj, se v spletni verziji namreč glasi »To pa ne pomeni, da zaradi tega nismo občutljivi za sporno ravnanje nekaterih slovenskih nevladnih humanitarnih organizacij, ki pomagajo beguncem in migrantom.« Pri tem spletna izdaja navaja, da je bil članek objavljen in posodobljen istega dne – 13. 9. 2018 (objavljen ob 8.00, posodobljen ob 10.03). Članek torej ni bil popravljen na transparenten način, kot priporoča razsodišče.
V odgovoru urednika je med drugim poudarjeno, da je iz pridobljene dokumentacije razvidno, da je pritožnik aktiven v tujini in se povezuje z migranti še pred vstopom v Slovenijo. To je res, vendar obveščanje migrantov o njihovih pravicah, ki jih zagotavljata mednarodna in nacionalna zakonodaja, in nudenje pravne pomoči, ni nezakonito. Iz te dokumentacije pa ni razvidno, da bi nevladna organizacija obveščala policijo, kdaj in kje bodo migranti prestopili mejo, kot trdi v članku urednik. Zato razsodišče ugotavlja, da je tudi on naredil napako, ki je ni priznal ali popravil, zato je kršil 1. člen kodeksa.

Gradivo primera
Obravnavani členi
Medij
Akterji
Povezane vsebine
Arhiv razsodb