Vlado Petek in SVET RE agencija za posredovanje v prometu z nepremičninami d.o.o proti Eriki Žnidaršič in Žanu Dolajšu, TV Slovenija

STALIŠČE NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Ranka Ivelja, Davorin Koron, Neva Železnik, Jernej Rovšek, Tatjana Pirc (člani), je 19. marca 2019 v primeru Vlado Petek in SVET RE agencija za posredovanje v prometu z nepremičninami d.o.o , zanju odvetniška družba Pirc Musar in Lemut Strle, proti Eriki Žnidaršič in Žanu Dolajšu, TV Slovenija, razsodilo, da novinarja nista kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.

PRIMER: Vlado Petek in SVET RE agencija za posredovanje v prometu z nepremičninami d.o.o, zanju odvetniška družba Pirc Musar in Lemut Strle, proti Eriki Žnidaršič in Žanu Dolajšu, TV Slovenija

Vlado Petek in agencija SVET RE 8 (v nadaljevanju pritožnika) menita, da sta Erika Žnidaršič in Žan Dolajš v prispevku Kdo je s kom sestankoval, objavljenem v oddaji Tarča 10. 1. 2019, kršila 1., 2., 3. in 4. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. Prispevek obravnava prodajo nepremičnin v lasti DUTB na območju nekdanje industrijske cone KLI Logatec. V njem, tako pritožnik, novinarja izpostavljata, da je dogajanje v t. i. slabi banki začinila tudi sporna preprodaja zemljišč v Logatcu, s katero naj bi posrednik brez finančnih sredstev dobil več kot 1.600.000 evrov premoženjske koristi.

1. člen kodeksa naj bi novinarja kršila že s tem, ker sta pritožnika v prispevku imenovala »posrednika« in »preprodajalca«, čeprav je že iz vsebine jasno, da sta z DUTB sklenila prodajno pogodbo in je ves čas nastopal kot kupec, sicer bi bila sklenjena posredniška pogodba, kar da je avtorjem oddaje pojasnil tudi pritožnik Petek. Poleg tega pa da ne drži, da drugi pritožnik ob nakupu ni imel finančnih sredstev. V tem primeru pogodba ne bi mogla biti izpolnjena.

2. člen naj bi bil kršen, ker je bilo ravnanje pritožnikov v prispevku prikazano kot nepravilno, celo protipravno (kaznivo)ali vsaj moralno zavržno, zaradi česar naj bi ta spodbudil negativne vrednostne sodbe o pritožnikih. Posel je bil sklenjen zakonito, zato je po mnenju pritožnika označevanje pritožnikov kot preprodajalcev objektivno žaljivo. Gost oddaje Jernej Vrtovec jih je označil za »iste kriminalce, ki nadaljujejo kopanje davkoplačevalskega denarja in so povzročili tudi bančno luknjo«, kar je, meni pritožnik, v kontekstu oddaje žaljivo. Erika Žnidaršič naj bi goste oddaje spodbujala k žaljivemu komentiranju.

Trditve, da zoper pritožnike poteka kriminalistična preiskava, označevanje s kriminalci in preprodajalci, izraz pridobljena premoženjska korist po mnenju pritožnikov v očeh gledalcev pomenijo, da gre za protipravno pridobljeno korist. V skladu s 3. členom kodeksa bi moral novinar pridobiti odziv prizadetih. Tega je sicer pridobil, vendar v prispevku ni bil uporabljen. V pisni pritožnikovi izjavi, poslani avtorjema oddaje, je zapisano, da je pritožnik od DUTB kupil degradirano območje, potrebno okoljske sanacije. Za nakup je bila ponujena cena, skoraj enaka tri leta oglaševani prodajni ceni, z zahtevo, da se nepremičnine proda kot celoto. Novinarju so pojasnili, česa zaradi poslovne skrivnosti ne morejo komentirati. V prispevku ni bilo predstavljeno nobeno od teh dejstev, kar pomeni kršitev 3. člena kodeksa. Prodajalec je zemljišče kupil in ga naprej prodal po višji ceni, kar ni protipravno ravnanje. Izpeljan je bil pač dober posel.

Ker novinar ni objavil odziva pritožnika, naj bi zamolčal informacije, ključne za razumevanje obravnavane teme, in s tem kršil 4. člen Kodeksa novinarjev Slovenije4. Prikaz nasprotnih dejstev je po mnenju pritožnika ključen za razumevanje dogajanja.

Pritožniki so priložili tudi članek Ozadje posla, ki je pretresel slabo banko, objavljenega 22. 1. v Delu, in pojasnilo, objavljeno že 27. 9. 2018 na spletni strani DUTB.

Erika Žnidaršič in Žan Dolajš sta namesto odgovora na pritožbo, s katerim bi spodbijala očitke o posameznih kršitvah kodeksa, poslala odgovor odgovorne urednice Manice Janežič Ambrožič na tožbo Vlada Petka in agencije SVET RE zaradi neobjave zahtevanega popravka. NČR je iz tega odgovora ugotovilo, da so v njem tudi nekateri vsebinski odgovori na pritožbo Vlada Petka in SCET RE, poslano razsodišču, in jih je v delih, kjer so ti povezani z očitanimi kršitvami kodeksa tudi upoštevalo. Povzemamo ključne dele omenjenega odgovora, ki imajo zvezo z obravnavano temo.

Sporni prispevek Kdo je s kom sestankoval je bil, kot piše v omenjenem odgovoru, objavljen v Tarči kot del razprave o poslovanju in razpolaganju s premoženjem v DUTB. V okviru te tematike je bil najprej predstavljen prispevek o prodaji hotelov na Obali in s tem povezanimi interesi oziroma apetiti na različnih straneh. Ta del predstavlja večji del oddaje, v njem pa so predstavljena dejstva glede strategije in naložbene politike DUTB na področju turizma. V nadaljevanju je oddaja obravnavala sporno prodajo zemljišča v Logatcu. Prispevek v zvezi s tem temelji na citiranih povzetkih in izvlečkih iz revizijskega poročila hiše Ernst in Young o poslovanju DUTB. Na podlagi teh je bila razprava z gosti v studiu (politiki in gospodarstveniki). Tako so citirali ugotovitev revizorjev, da pri prodaji omenjenega zemljišča »obstajajo razlogi za sum, da so zaposleni na DUTB zaradi opustitve postopkov skladnosti poslovanja in opustitve dolžnega ravnanja posredniku brez finančnih sredstev omogočili nakup nepremičnine. Pri tem je dobil za dober milijon in pol premoženjske koristi.« Novinarji so v prispevku izrecno opozorili, da gre za trditev revizijske hiše. Kot so navedli, je Vlado Petek od slabe banke odkupil 51.000 kvadratnih metrov zemljišča za okoli dva milijona evrov in samo devet minut kasneje del zemljišča (32.000 kvadratnih metrov), pri tem se sklicujejo na revizorje, prodalo podjetju Lonstroff za okoli 3 milijone. V nadaljevanju oddaje je potekala razprava o poslovanju DUTB z vidika učinkovitega upravljanja z zaupanim premoženjem in potemtakem tudi z davkoplačevalskim denarjem. Metod Dragonja s finančnega ministrstva je ob tem menil, da omenjeni posel kaže pomanjkljivosti v delovanju slabe banke, ki da pri prodaji nepremičnin ni dosegla ustrezne vrednosti. Po nekaterih informacijah iz revizijskega poročila naj bi vpletene osebe DUTB trdile, da med pogajanji niso vedele, kdo je končni kupec dela naročnine, ki ji o je kupilo podjetje SVET RE. Iz tega poročila da tudi izhaja, da so dnevniki obiskovalcev v DUTB nepopolni; zaposleni niso vodili zapisnikov sestankov, niso se seznanili s tem, za koga posrednik, ki kupuje nepremičnino, in to kljub temu, da vse to zahtevajo notranja pravila v DUTB …Vpleteni na DUTB niso znali pojasniti okoliščin nastanka različic dokumentov interne cenitve,« navaja poročilo. Revizorji so ugotavljali tudi, da naj DUTB pred sklenitvijo prodajne pogodbe ne bi ugotavljala dejanskega izvora sredstev za poplačilo zemljišča. Obrazec Pregled stranke naj bi bil naknadno popravljan, kar po mnenju revizorjev sproža sum, da je pri tem šlo za kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja listine.

Novinar Dolajš je Vlada Petka prosil za odziv o vsej zadevi, vendar je ta po mnenju novinarjev in odgovorne urednice poslal navedbe, ki za vsebino prispevka niso bile pomembne oziroma se nanj niso nanašale. O ceni zemljišča pri nakupu od DUTB in kasnejši prodaji drugemu kupcu pa je Petek komentar zavrnil, češ, da gre za poslovno skrivnost, poleg tega pa da »netočnih navedb medijev niso in ne bodo komentirali.«

V odgovoru Manice Janežič Ambrožič sodišču piše tudi: »… iz same vsebine prispevka nikakor ne izhaja nobena žalitev oziroma vnaprejšnja obsodba in s tem okrnitev ugleda in dobrega imena tožečih strank. (Vlada Petka in SVET RE op. NČR) Prav tako tožena stranka v celoti zavrača očitke o domnevnem podajanju žaljivih komentarjev in spodbujanju komentatorjev k podajanju vrednostno negativnih izjav s strani voditeljice oddaje«. Vse sporne izjave, opozarjajo v odgovoru sodišču, so bile javnosti podane kot citati iz revizijskega poročila in ne kot lastne trditve pripravljavcev oddaje.

SKLEP:

Erika Žnidaršič in Žan Dolajš nista kršila 1., 2., 3. in 4. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

OBRAZLOŽITEV: NČR najprej ugotavlja da je bilo predmet kritične razprave zlasti gospodarjenje slabe banke (DUTB), njene strategije in naložbene politike. Domnevno sporna prodaja zemljišča v Logatcu je bil le eden od v oddaji navedenih primerov; kritika ni bila usmerjena v kupca tega zemljišča Vlada Petka ter družbo SVET RE, ampak v prodajalko – torej slabo banko.

V novinarstvu so poenostavitve pogoste, še posebej, če bralcu, poslušalcu ali gledalcu razložijo informacije na način, da jih lažje razume. Po mnenju NČR je pritožnika neupravičeno zmotila uporaba izrazov »posrednik« in »preprodajalec«. Termin posrednik ima v pravu natančno določen pomen, v splošni rabi pa je to oseba, ki posreduje med enim in drugim. Prav to se je v konkretnem primeru očitno zgodilo. Vlado Petek in družba SVET RE sta kupila zemljišče, ga del obdržala, del pa nekaj minut za tem prodala drugemu kupcu, torej sta s finančno transakcijo posredovala med slabo banko in novim kupcem. Izraz preprodajalec ima sicer lahko tudi negativno konotacijo, toda osnovni pomen je: kdor nekaj kupi z namenom, da bi prodal dražje od cene, ki jo je plačal sam, torej z dobičkom. Pav za to pa je v tem primeru tudi šlo. Očitek, da ne drži, da pritožnik v času nakupa ni imel sredstev, ne leti na pravega. Novinarja sta zgolj citirala poročilo revizijske hiše Ernst in Young. Poleg tega pritožnik ni priložil nobenega dokazila, da je denar res imel in da je kupnino nakazal na dan nakupa. Prvi člen kodeksa torej ni bil kršen.

Razsodišče ni ugotovilo, da bi bilo ravnanje pritožnikov v prispevku prikazano kot nezakonito oziroma vsaj nemoralno. Ko revizijska hiša govori o sumu kaznivega dejanja poneverjanja ali uničevanja dokumentov, o čemer je bil govor v oddaji, očitek leti na dogajanje v DUTB in ne na pritožnika. V oddaji je izrecno rečeno: »Posel na zemljiščih v Logatcu je pravzaprav pokazal, da obstajajo pomanjkljivosti v delovanju DUTB-ja in da predvsem DUTB ni realiziral ustrezne vrednosti pri prodaji tega.« Revizorji so ugotavljali, da odgovorni v DUTB pri sestankih z Vladom Petkom niso ravnali v skladu z notranjimi pravili, zapisniki sestankov so bili nepopolni ali niso obstajali, vpleteni niso znali pojasniti okoliščin nastankov različic cenitve. Posplošeno mnenje o kriminalcih, ki ropajo davkoplačevalski denar, je izrekel poslanec Jernej Vrtovec, ki je za izrečeno tudi odgovoren. Zakaj izraz preprodajalec v kontekstu zgodbe ni neupravičen, je bilo že pojasnjeno. Novinarja torej nista kršila 2. člena.

Nikjer v prispevku ni najti trditve, da zoper pritožnika poteka kazenska preiskava. Prav tako nihče od sogovornikov ni trdil, da je pritožnik posel izpeljal mimo zakona. Pravzaprav ni bilo nobenega spraševanja o moralni plati podjetnika, ki je sklenil dober posel. Vsa pozornost je bila usmerjena v DUTB. V tem delu NČR ne vidi nobene hude obtožbe, zaradi katere bi novinar moral pri pritožniku iskati odziv. Novinar je kljub temu iskal odziv, vendar pa ni dobil odgovorov na ključna odprta vprašanja, zato ga ni objavil. Sam izraz pridobljena premoženjska korist je morda res pogosto uporabljen v negativnem kontekstu, v bistvu pa govori samo o tem, da je nekdo z nekim poslom pridobi. Nikakor pa ne pomeni, da se je to zgodilo protipravno. Zato NČR tudi v tem ne vidi hude obtožbe. 3. člen ni bil kršen.

Ker je NČR že obrazložilo, da novinarju ni bilo potrebno nujno pridobiti odziva, ker v prispevku ni šlo za hude obtožbe na rovaš pritožnikov, neobjava odziva, še posebej, če se ta oddaljuje od teme oddaje, ne pomeni zamolčanja informacije, ključne za razumevanje teme. 4. člena Kodeksa novinarjev Slovenije avtorja oddaje potemtakem nista kršila. NČR meni, da je informacija o tem, da je kupec plačal ceno za zemljišče, kakršno je oglaševal DUTB že skoraj tri leta, in da je bila cena razmeroma nizka, ker je šlo za zemljišče, potrebno okoljske sanacije, sicer zanimiva, vendar ni ključna za razumevanje teme, ki je bila poslovanje slabe banke.