Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Sonja Merljak Zdovc, Davorin Koron, Tatjana Pirc, Neva Železnik, Jernej Rovšek, Nina Jerman (člani), je na seji 2. aprila 2019 v primeru Ferenc Godina, Leon Stefanija, Dušan Klobasa in Društvo DOOR proti Urši Henigman, novinarki in dr. Andreju Stoparju, odgovornemu uredniku Prvega programa Radia Slovenija razsodilo, da nista kršila Kodeksa novinarjev Slovenije. Ranka Ivelja se je izločila iz glasovanja.
Primer: Ferenc Godina, Leon Stefanija, Dušan Klobasa in Društvo DOOR, proti novinarki Urši Henigman in odgovornemu uredniku Andreju Stoparju, oba Prvi program Radia Slovenija
Ferenc Godina in Leon Stefanija, Dušan Klobasa in Društvo DOOR – Društvo za otroke, očetovstvo in resnico (v nadaljevanju pritožniki) so na razsodišče poslali vsebinsko enako pritožbo. (v nadaljevanju pritožniki). Pritožba se nanaša na oddajo z naslovom (Lj) ubil te bom: Zakaj je nasilje za marsikoga še vedno del vsakdanjega življenja (https://radioprvi.rtvslo.si/2018/11/intelekta-135), ki je bila objavljena 4. decembra 2018 na Prvem programu Radia Slovenija. Po mnenju pritožnikov oddaja diskriminatorno govori le o nasilju moških nad ženskami, v njej pa sodelujejo organizacije, ki zastopajo le ženske žrtve nasilja.
V uvodu so zapisali, da obsojajo vse oblike nasilja, vendar bi pričakoval, da vsaj državni mediji enakovredno obravnavajo vse oblike nasilja in s tem pripomorejo k vzpostavitvi strpnega in kulturnega dialoga ter ozaveščanju javnosti in stroke. In hkrati s tem, navajajo pritožniki, seveda k zmanjšanju nasilja.
Prepričani so, da so: novinarka Urška Henigman, odgovorni urednik Andrej Stopar ter sogovornice (Katja Zabukovec Kerin, Živa Humer in Špela Veselič) v oddaji kršile 1., 3., 4., 5., 6., 7., 10., 15., 18., 19., 20., 21. in 25. člen Kodeksa novinarjev Slovenije:
1. člen naj bi novinarka kršila, ker ni preverila statistične točnosti zbranih informacij in se ni izogibal napakam. Svojih napak, ko je bila po elektronski pošti pozvana ni priznala in popravila.
3. člen je po mnenju pritožnikov kršila, ker objavlja informacije, ki vsebujejo hude obtožbe na račun moških, a ne pridobi odziva moških, na katere se oddaja nanaša.
Novinarka naj bi zamolčala informacije, ki so ključne za razumevanje obravnavane teme in diskriminatorno poročala, kot da se nasilje dogaja le ženskam s strani moških, zato je po mnenju pritožnikov kršila 4. člen . Ker ni opozorila, da gre za nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja pa tudi 5. člen kodeksa.
Pritožniki trdijo, da novinarka in nastopajoči ne navajajo vira informacij, le pavšalno širijo sovražni govor in prikazujejo vse moške v negativni luči ter jih diskriminirajo in obtožujejo nasilja vsevprek, zato so kršili 6. člen .
Po mnenju pritožnikov naslov (Lj)ubil te bom potvarja vsebino in je spolno diskriminatoren. Pošilja pristransko sporočilo, da so nasilneži le moški. Enako sporoča cel prispevek, diskriminatorno predstavlja le moške kot povzročitelje nasilja. Niti na enem mestu ne omeni, da so nasilne tudi ženske, kaj šele, da bi podal statistične podatke, zato je kršen 7. člen .
Naslov (Lj)ubil te bom potvarja vsebino in dramatično govori o umoru, ki naj bi ga zagrešila oseba moškega spola. Vsebina oddaje ne govori o umorih, spolno diskriminatorno govori o nasilju moških nad ženskami, tako pritožniki, zato pomeni kršitev 10. člena .
Novinarka ne loči informacije od komentarja, zato je kršila 15. člen , še trdijo. Razlika med poročilom o dejstvih in komentarjem ni dovolj razvidna, naslovnik sporočila ne more ločiti med dejstvi in stališči novinarja. Še manj pa lahko loči med dejstvi in stališči intervjuvanih oseb, ki so ideološko profilirane in spolno diskriminatorne, saj z izjemo policista delajo v spolno diskriminatornih organizacijah, ki delajo samo za ženske.
Pritožniki navajajo, da omenjena novinarka poroča tudi s področja pravosodja, a ne upošteva, da ni nihče kriv, dokler ni pravnomočno obsojen. Po govorjenju gostij je vsak moški, ki ga ženska obtoži nasilja kriv, tudi če gre za lažno obtožbo, zato je bil kršen 18. člen kodeksa.
Oddaja se nanaša tudi na nasilje nad mladoletnimi in otroci. Tem novinarka in sodelujoči ne namenjajo posebne obzirnosti pri zbiranju informacij in poročanju, zato pritožniki menijo, da so kršili 19. člen . Navajajo svoja mnenja in jih ne podprejo s statistiko.
Novinarka in nastopajoči v oddaji uporabljajo spolni stereotip nasilnega moškega in s tem spolno diskriminirajo vse moške, ki jih v celoti prikazuje kot nasilneže. Uporabljajo tudi stereotip ženske žrtve in s tem diskriminirajo ženske ter jih viktimizirajo, kar je po mnenju pritožnikov kršitev 20. člena kodeksa.
21. člen naj bi novinarka in nastopajoči kršili, ko spodbujajo k nasilju, nestrpnosti in širjenju sovraštva do oseb moškega spola. Novinarka teh izjav ne bi smela dopustiti in bi se morala nanje nemudoma odzvati, pa se ni, navajajo pritožniki.
V oddaji gre za oglaševalsko in politično propagandno besedilo Društva za nenasilno komunikacijo, Mirovnega inštituta in SOS telefona za ženske in otroke prepleteno in združeno z novinarskim besedilom, zato gre za kršitev 25. člena , so prepričani pritožniki. Oglasna sporočila, bi morala biti prepoznavno in nedvoumno ločena od novinarskega besedila. Ker obstaja dvom, bi moralo biti nedvoumno označeno, da gre za oglas. Hibrid med oglaševanjem Društva za nenasilno komunikacijo in SOS telefona za ženske in mladostnike in Mirovnega inštituta in njihovo politično propagando in novinarsko vsebino ni dopusten.
Na pritožbo sta odgovorila novinarka in odgovorni urednik.
Urška Henigman, novinarka, je zapisala, da so oddajo Intelekta pripravili v okviru medijskega partnerstva Prvega z SOS telefonom »Ustavimo nasilje« v okviru Svetovnih dni delovanja proti nasilju nad ženskami, ki so potekali od 25. novembra do 10. decembra na pobudo Združenih narodov (http://www.unwomen.org/en/what-we-do/ending-violence-against-women/take-action/16-days-of-activism). Pripravili so serijo oddaj, ki so bile tudi v spletnem arhivu in na družbenih omrežjih ustrezno označene kot del tega projekta pod kategorijo Ustavimo nasilje (https://radioprvi.rtvslo.si/ustavimo-nasilje/). Naslov oddaje »(Lj)ubil te bom« so si sposodili pri zmagovalnem plakatu 11. oblikovalskega natečaja družbeno odgovornega projekta Plaktivat, ki ga je pripravil TAM-TAM Inštitut v sodelovanju s SOS telefonom (http://tam-tam.si/znan-je-zmagovalec-11-mednarodnega-natecaja-plaktivat/). Plakat je bil naslovni vizualni element kampanje ozaveščanja.
Novinarka pravi, da so v oddaji obravnavali problem nasilja nad ženskami, ki ga je mednarodna skupnost prepoznala kot velik družbeni problem. V oddaji so gostili strokovnjake s tega področja, ki so vsak s svojega zornega kota osvetlili problematiko nasilja nad ženskami. V oddaji so predstavili tudi statistiko Policije Republike Slovenije ter nevladnih organizacij in Združenih narodov.
Oddaja je bila namenjena obravnavanju problematike nasilja nad ženskami. Novinarka poudari: »Če smo v njej govorili o nasilnih moških, smo s tem mislili na tiste moške, ki izvajajo nasilje nad ženskami in ne na celotno moško populacijo.«
Na očitke o tem, da se ni odzvala na številna elektronska pisma, ki sem jih prejela od J. K., je zapisala, da na anonimna pisma ne odgovarja. Kot novinarka obtožbe v anonimnih pismih občuti tudi kot pritisk, ki naj bi jo odvrnil od pripravljanja oddaj s podobno vsebino. Tako razume tudi pritožbo na Novinarsko častno razsodišče.
Odgovor, podkrepljen s številnimi slovenskimi in mednarodnimi raziskavami, mnenji in podatki, je posredoval tudi Andrej Stopar, odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija. Priložil je še pojasnilo Mihe Lobnika, zagovornika načela enakosti.
Andrej Stopar je zapisal, da sta on in avtorica oddaje še isti dan, torej 4. decembra 2018, prejela anonimno pismo. Čeprav je bilo anonimno, je nanj odgovoril, a J. K., tako se je podpisal, se z odgovorom ni strinjal.
Andrej Stopar, tako kot novinarka, zavrača vse obtožbe na vse člene: 1, 3., 4., 5., 6., 7., 10., 15., 18., 19., 20., 21. in 25.
– Gostje v studiu in posneti sogovorniki so navajali statistične podatke, se opirali na svoje izkušnje in podatke, ki so si jih pridobili na svojem strokovnem področju.
– Tema oddaje je bila nasilje nad ženskami, in dejstvo je, da so one pretežno žrtve moških. Trditev, da s tem generaliziramo podobo moškega kot nasilneža, ocenjuje za manipulativno in nihilistično. Poslušalci so lahko jasno dojeli kontekst povedanega.
– Novinarka ni ničesar zamolčala, informacije so bile potrjene, saj se gostje ukvarjajo s področjem, o katerem so govorili in črpali podatke iz svoje vsakodnevne prakse. Enako velja za predstavnika generalne policijske postaje. Sogovorniki niso širili govoric.
– Naslov razstave in kampanje si niso izmislili na Radiu Slovenija.
– Oddaja Intelekta ima format pogovorne oddaje oziroma radijske okrogle mize, kombinirane s posnetimi izjavami. V tem kontekstu torej ni mogoče govoriti o informacijah in komentarjih, saj so stališča sogovornikov vedno subjektivizirana.
– V oddaji niso navajali nobenega konkretnega, jasno razvidnega sodnega primera. Sploh ni šlo za poročanje s področja pravosodja.
– Oddaja se je nanašala predvsem na nasilje nad ženskami in ta vidik nasilja, kar je bilo povedano že uvodoma.
– Ne zanikajo nasilja žensk nad moškimi, poudaril pa je, da so zaradi razstave in Svetovnih dnevov nasilja nad ženskami tematizirali le ta vidik. Trditev, da so namenoma stigmatizirali moške in viktimizirali ženske, ocenjuje kot sprevrženo.
– Novinarka ni spodbujala k nasilju, nestrpnosti in širjenju sovraštva.
– Prvi program Radia Slovenije je bil medijski pokrovitelj razstave. Na to so poslušalce opozarjali v nizu oddaj in prispevkov, tudi na spletni strani Prvega. Uvodoma je voditeljica tudi opozorila na Svetovne dneve nasilja nad ženskami OZN. Nasilje v družini ocenjujejo kot perečo težavo, o kateri moramo govoriti. Ničesar niso prikrito oglaševali, še manj pa širili ideologijo ali izvajali politično propagando.
Dr. Andrej Stopar je še zapisal, da glede na orkestrirane ter vsebinsko in slogovno identično sestavljene pritožbe ni dvoma, da gre za organizirano akcijo moških, ki imajo težave s svojimi zdajšnjimi, še verjetneje pa nekdanjimi partnerkami in družinami. Razume njihovo stisko in dopiše, da bodo tudi o tem pripravili kakšno oddajo.