Legebitra proti novinarju Nova24TV.si Ivanu Sokiču – Novinarsko častno razsodišče

STALIŠČE NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Davorin Koron, Neva Železnik, Jernej Rovšek, Tatjana Pirc, Nina Jerman, Katarina Vučko (člani), je 2. aprila 2019 v primeru Legebitra proti novinarju Nova24TV Ivanu Sokiču razsodilo, da je novinar kršil Kodeks novinarjev Slovenije.

PRIMER: Legebitra proti novinarju Nova24TV.si Ivanu Sokiču

Društvo informacijski center Legebitra, zanj predsednica Lana Gobec (pritožnik), je na Novinarsko častno razsodišče (NČR, razsodišče) vložilo pritožbo zoper novinarja Ivana Sokiča (novinar) zaradi članka “Napredna” Slovenija: Tokrat je potrebno zagotoviti “pozitivno delovno okolje” za transspolnike, ki je bil objavljen 24. 1. 2019 na spletni strani Nova24TV. Pritožnik novinarju očita, da je z omenjenim člankom kršil 2., 4., 10. in 20. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Drugi člen kodeksa naj bi novinar kršil z naslovom članka “Napredna” Slovenija: Tokrat je potrebno zagotoviti “pozitivno delovno okolje” za transspolnike in z naslednjimi navedbami: »Pri Legebitri ponovno dokazujejo, da norost ne pozna meja. (…) Kar Legebitra zahteva od delodajalca, je, da najprej sprejme v službo moteno osebo in potem njej na ljubo prilagodi celotno delovno okolje. (…) V dvostranski zloženki so pri Legebitri predstavili načine, na katere bi se morali ljudje prilagajati norosti svojih domnevno transspolnih sodelavcev.« Pritožnik meni, da se novinar z naslovom, v katerem je uporabil narekovaj pri besedi »napredna«, posmehuje zloženki pritožnika; z uporabo terminološko neustrezne besede »transspolnik« namesto terminološko ustrezne in spoštljive besede »transspolne osebe« nakazuje, da je bil namen novinarja žaliti pripadnice_ke dotične manjšine. V zgoraj citiranih izjavah novinar transspolne osebe označi za nore, duševno motene, lažnive osebe, ki ne bi smele imeti dostopa do varnih delovnih mest in po mnenju pritožnika tako stališče očitno zagovarja tudi pri osebah, ki dejansko imajo težave pri duševnem zdravju ali motnje v duševnem razvoju.

Četrti člen kodeksa naj bi novinar kršil z navedbo »Če pogledamo, kaj vse pa je tako imenovani “družbeni spol”, ki “ni dodeljen ob rojstvu”, lahko hitro pridemo do ugotovitve, da gre za posameznike, ki veliko bolj kot validacijo družbe potrebujejo psihiatrično pomoč.« in s tem, ker v besedilu ni navedel, kaj je družbeni spol. Članku naj bi po mnenju pritožnika manjkalo kakršnokoli teoretično ozadje, kar nakazuje na ignorantski odnos novinarja o temi, o kateri je napisal članek. Tako povprečni_emu bralki_cu prepreči, da bi si lahko ustvaril celovito sliko o položaju transspolnih oseb in lastno mnenje na podlagi objektivnih dejstev.

Deseti člen kodeksa naj bi avtor kršil, ker naslovne fotografije članka ni označil kot simbolne.

Dvajseti člen pa naj bi novinar kršil z naslovno fotografijo, ki naj bi izražala stereotipne predstave o transspolnih osebah (na fotografiji je več kostumiranih oseb, v ospredju pa naličen moški, ki je oblečen v oblačilo, ki ga običajno nosijo ženske – op. NČR) in z naslednjima navedbama: »V dvostranski zloženki so pri Legebitri predstavili načine, na katere bi se morali ljudje prilagajati norosti svojih domnevno transspolnih sodelavcev.« in »Kar Legebitra zahteva od delodajalca, je, da najprej sprejme v službo moteno osebo in potem njej na ljubo prilagodi celotno delovno okolje. Zahtevajo spremembe v interakciji, zahtevajo dostop do ženskih stranišč za moške, ki si domišljajo, da so ženske. Kaj pa pravice preostalih žensk na delovnem mestu, da se počutijo varne na delovnem mestu? Tega Legebitre očitno ne zanima, navadne ženske, tako kot navadni moški, so v njihovi sprevrženi sliki sveta privilegiran razred.« Glede naslovne fotografije pritožnik navaja, da res obstajajo tudi transspolne osebe s stereotipnim izrazom spolne identitete, a to ne pomeni, da to velja za vse transspolne osebe. S tem naj bi avtor izrazil svoj zaničevalni odnos do teme. Z zgoraj citiranimi izjavami pa je novinar transspolne osebe predstavil kot nore, motene, lažnive osebe, ki ogrožajo svoje sodelavke_ce.

Novinar na pritožbo ni odgovoril.

SKLEP:

Novinar ni kršil 2., 4. in 10. člena; je pa kršil 20. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

OBRAZLOŽITEV: Obravnavani članek je odziv in komentar novinarja na zloženko Smernice za vzpostavljanje pozitivnega delovnega okolja za transspolne osebe, ki jo je izdala Legebitra in je objavljena na njeni spletni strani (https://legebitra.si/smernice-za-vzpostavljanje-pozitivnega-delovnega-okolja-za-transspolne-osebe/).

Po mnenju razsodišča novinar s člankom in citiranimi navedbami ni bil osebno žaljiv, saj v članku ne obravnava ali imenuje nobene konkretne osebe, pač pa izraža svoje stališče do zloženke in do transspolnih oseb na splošni ravni, kar je dopustno pri obravnavi vprašanj, ki so družbeno relevantna, zato kršitve 2. člena ne prepozna.

Prav tako po prepričanju razsodišča novinar ni kršil 4. člena kodeksa, po katerem novinar ne sme zamolčati informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme. Glede tega pritožnik meni, da bi novinar moral imeti in predstaviti teoretično ozadje obravnavane teme. Po mnenju razsodišča to ni dolžnost novinarja na podlagi te določbe kodeksa. Novinar je predstavil svoje mnenje do vsebine zloženke. S člankom ne preprečuje bralcem, da si pridobijo dodatne informacije in ustvarijo lastno mnenje. Po mnenju razsodišča tudi ni dovolj utemeljena navedba pritožnika, da novinar nikjer v besedilu ne navede, kaj je družbeni spol, kar naj bi bilo bistveno, da bi si bralec ustvaril lastno sliko o transspolnih osebah. Iz članka je mogoče razumeti, da novinar uporabi izraz »tako imenovani družbeni spol« za vse oblike, ki niso biološki spol (moški in ženske). Kaj sodi v »družbeni spol«, pa je odprto vprašanje, glede katerega novinar ni dal končnega odgovora, prav tako glede tega ni splošno sprejete norme ali družbenega konsenza. Zato razsodišče meni, da novinar, glede na naravo članka, ni zamolčal ključnih informacij oziroma ni bil dolžan ponuditi dodatnih (celovitih) informacij, zato ni kršil 4. člena.

Tudi 10. člen po prepričanju razsodišča ni bil kršen, ker fotografija ob naslovu članka ni bila označena kot simbolna. Članek ne obravnava konkretnih oseb, zato ne more biti dvoma, da gre za simbolno fotografijo. Vprašanje stereotipizacije v zvezi s fotografijo pa razsodišče obravnava v okviru očitane kršitve 20. člena.

Razsodišče je v članku prepoznalo kršitev 20. člena kodeksa, in sicer v delu, ki od novinarjev zahteva, da se morajo izogibati stereotipom, med drugim tudi spolnim. Stereotipiziranje je razsodišče prepoznalo tako v objavljeni fotografiji kot v delu članka, v katerem je novinar transspolne osebe označil za motene osebe, kar je nedopusten stereotip, ki ga kodeks sankcionira.