Tadej Trček proti Lei Majcen, novinarki Planet TV – Novinarsko častno razsodišče

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Jelena Aščić (podpredsednica), Sonja Merljak Zdovc, Tatjana Pirc, Neva Železnik, Jernej Rovšek, Nina Jerman, Katarina Vučko, Ranka Ivelja (člani), je na seji 7. maja 2019 v primeru Tadej Trček proti Lei Majcen, novinarki Planet TV odločilo, da novinarka ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Tadej Trček proti Lei Majcen, novinarki Planet TV

Pritožnik Tadej Trček novinarki Lei Majcen očita, da je v prispevku Med Slovenci, ki so diplomirali v Bosni, tudi Miran Stanovnik, objavljenem 16. januarja 2019 na Planet TV, prekršila 1., 2., 3., 4., 5., 6., 10. in 15. člen Kodeksa novinarjev Slovenija. Po njegovem mnenju je prispevek enostranski in pristranski v korist župana občine Log Dragomer. To utemeljuje s tem, da je dve tretjini prispevka namenjenega županovi predstavitvi problema, medtem ko je novinarka pritožnikovo petminutno izjavo skrajšala na tri kratke povzetke, ki da niso zajeli bistva – to pa je, da bi bilo treba županovo v Bihaću pridobljeno diplomo dodatno preveriti. Ker da novinarka tega ni storila, naj bi kršila 4. in 10. člen kodeksa. To, da so končno odločbo o priznani izobrazbi v prispevku pokazali le od daleč, po pritožnikovem mnenju ni verodostojno predstavljanje. Na njegovo zahtevo je ni poslala ne občina Log – Dragomer ne ministrstvo za obrambo, zato pritožnik dvomi, da sploh obstaja, s čimer naj bi bila kršena 1. in 6. člen kodeksa.

Ko je novinarka povzela županovo izjavo, da gre za občinske zdrahe, je bil – še pravi pritožnik – zato, ker je izgubil volitve, sam označen za občinskega zdraharja. V tem prepoznava kršitev 2. člena kodeksa. Ker na te trditve ni imel možnosti odziva, niti ga novinarka nanje ni opozorila, naj bi kršila tudi 3. člen. V vsem vidi tudi kršitev 5. in 15. člena kodeksa.

Novinarka, tako trdi Tadej Trček, ni sprejela dokumentov o Stanovnikovem profesorju dr. Refiku Šahinoviću, ki ga profesor dr. Nedžad Bašić označuje kot enega tistih, ki delujejo koruptivno, je pa sama v prispevku dejala, da Univerza v Bihaću še ni na črni listi problematičnih univerz. Po njegovem mnenju je župan enkrat že lagal, in sicer o svojem činu v Slovenski vojski. Pritožnik ne navaja, kateri člen kodeksa naj bi bil s tem kršen. Zapisal je, da je od uredništva zahteval popravek, a ga nikoli niso objavili, niti mu niso odpisali.

Novinarka Lea Majcen je na pritožbo odgovorila. Pravi, da je pritožnika seznanila z županovo izjavo o občinskih zdrahah in mu dala možnost nanjo tudi odgovoriti. Vendar se nanjo ni odzval. Dejal je zgolj: »Ne gre za obtoževanje, dejstvo je, da ima župan Miran Stanovnik diplomo univerze v Bihaću in pred kratkim je v BIH prišlo do afere, da se kupuje izobrazbo.« Ta odgovor je tudi objavljen v prispevku. Iz prispevka je jasno razvidno, da gre pri trditvi o občinskih zdrahah za osebno mnenje župana, kar ta potrdi tudi sam. Dokumente, ki jih je ponudil pritožnik, mu je vrnila, s pojasnilom, da jih že ima, saj da so objavljeni na spletni strani v okviru Trčkovega zapisa o tem, da naj bi imel župan ponarejeno diplomo. Ker pa je enake dokumente poslal v uredništvo tudi gospod Jože Remec, so se lotili preverjanja. Gospod Stanovnik jim je pokazal vse dokumente, povezane z njegovo izobrazbo, hkrati pa tudi potrdila računov za vseh manjkajočih šest izpitov, ki jih je opravil v Bihaću potem, ko so na Univerzi v Ljubljani program ukinili. Diploma je nostrificirana in veljavna, kar so potrdili tudi na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport. Govorila je tudi z bosanskim raziskovalnim novinarjem, ki je preiskoval ponarejanje dipolom v BIH, ki trdi, da dokazov za koruptivna dejanja na Univerzi v Bihaću ni, prav tako jih ni za to, da bi bil omenjeni profesor koruptiven. V prispevku je objavljena tudi njegova izjava.
Podrobnejši razlagi o obtožbi o ponarejanju vojaškega čina so se v uredništvu po premisleku izognili, predvsem zato, ker to nima nobene povezave z županovo izobrazbo.
Po novinarkinih podatkih naj bi bili vsi dokumenti o izobrazbi Mirana Stanovnika predloženi tudi pritožniku v času predvolilnih soočenj.

SKLEP:

Lea Majcen ni kršila 1., 2., 3., 4. in 6. člena Kodeksa novinarjev Slovenije. Razsodišče kršitve 5., 10. in 15. člena ni obravnavalo.

Obrazložitev: Novinarsko častno razsodišče je pritožnika dvakrat opozorilo na to, da pritožba ni ustrezna. Pozvalo ga je, naj dopolni pritožbo na način, na katerega bi bilo mogoče ugotoviti, katere trditve v prispevku se mu zdijo sporne in v nasprotju s Kodeksom novinarjev Slovenije, oziroma s katerim njegovim členom. Tudi v dopolnjenem predlogu je še marsikdaj nemogoče ugotoviti, katere trditve naj bi bile po mnenju pritožnika kršitev kodeksa, česar razsodišče namesto njega ne more ugotavljati. Poleg tega se je izkazalo, da Tadej Trček pogosto ne razume vsebine posameznih členov kodeksa. NČR je zato obravnavalo zgolj tiste dele, kjer je pritožnikova volja zunaj dvoma, drugih, kjer ni tako, pa ne (konkretneje v nadaljevanju).
NČR se ne strinja s pritožnikom, da naj bi novinarka zamolčala ključne informacije za razumevanje teme. Prav to, kar ji očita, da naj bi se namreč izogibala zgodbi o domnevno ponarejeni županovi diplomi, je tema celotnega prispevka. Pritožnik v njem nastopa kot obtoževalec, človek, ki trdi, da je županova diploma ponarejena, za kar ne ponudi nobenega neposrednega dokaza. Zato težko oporeka, da je župan imel v sicer 2.16 minute dolgem prispevku možnost, da se je pred obtožbami branil – to je: povedal je svojo plat zgodbe, predložil dokazila – kar je časovno pač zahtevnejše od gole – s konkretnimi podatki nepodprte – obtožbe. Poleg tega pritožnik ni navedel, katere informacije, ključne za razumevanje teme, naj bi bile zamolčane. NČR v tem ni moglo prepoznati kršitve 4. člena kodeksa. Pritožnik z ničimer ni utemeljil, v čem naj bi bil ta del prispevka kršitev 10. člena, torej NČR kršitve tega člena ni obravnavalo.
NČR v tem, da je bila končna odločba o županovi izobrazbi pokazana od daleč, ne vidi kršitve 1. člena. Televizijski medij pač ne more omogočati gledalcu, da bi nek dokument v dvominutnem prispevku prebiral od prve do zadnje črke. V tem gledalec pač mora zaupati novinarju kot tistemu, ki je dokument preveril in je s tem, ko ga je prepoznal za avtentičnega, zanj prevzel tudi odgovornost. Pri tem se NČR ne spušča v trditve novinarke, da je pritožnik predvidoma to odločbo videl že v času predvolilnih soočenj. Verjame pa novinarki, da je informacijo dovolj natančno preverila. Prav tako razsodišče ne ve, kakšen vir informacije bi bilo treba ob dokumentu, ki je bil pokazan v okviru prispevka, še navajati. Zato kršitve 6. člena ni prepoznalo.
Trditev, da je šlo za občinske zdrahe, je zelo splošna in ni usmerjena zoper nikogar osebno. Tudi če bi nekdo neuspešnega kandidata na občinskih volitvah zares razglasil za občinskega zdraharja, bi ta kot politik moral to sprejemati, saj je z vstopom v volilno tekmovanje sprejel tudi tveganje, da mu javne izjave ne bodo vselej naklonjene. Niti novinarki nanje ni bilo treba iskati odziva. Zato NČR meni, da kršitve 2. in 3. člena ni bilo.
Pritožnik ne omenja, katere informacije naj bi bile v prispevku nepotrjene, zato razsodišče o domnevni kršitvi 5. člena ni razsojalo. Prav tako ni razsojalo o kršitvi 15. člena. Tadej Trček namreč ni navedel, v čem naj ne bi bila razvidna ločitev med komentarjem in informacijo. Celoten prispevek je zgolj informativen in v njem ni zaslediti prvin komentarja.

Pritožnik prav tako ni zapisal, s čim naj bi bil kršen kodeks v delu, ki govori o domnevni koruptivnosti univerze v Bihaću, niti tega, kateri člen kodeksa naj bi bil kršen s tem delom prispevka. NČR ugotavlja, da je novinarka tudi ob problematiki koruptivnosti univerz v BiH poskušala najti dodatne informacije, ki pa bi na vprašanje verodostojnosti Stanovnikove diplome lahko vplivale le posredno. Ne glede na rahel dvom njenega bosanskega novinarskega sogovornika o nespornosti tovrstnih diplom iz pogovora ni bilo mogoče sklepati, da je konkretno problematična prav županova diploma. Ta pa je, kot rečeno, nostrificirana, torej v slovenski državi tudi uradno veljavna.

Pravico do popravka ureja zakon o medijih, ne Kodeks novinarjev Slovenije, zato je NČR v skladu s svojo prakso nikoli ne obravnava.