STALIŠČE NČR DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Ranka Ivelja, Davorin Koron, Neva Železnik, Jernej Rovšek, Tatjana Pirc (člani), je 2. aprila 2019 v primeru Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij proti novinarki Slovenskih novic Mojci Marot in odgovornemu uredniku Slovenskih novic Bojanu Budji razsodilo, da novinarka ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije, kodeks je kršil odgovorni urednik.
PRIMER: Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij proti novinarki Slovenskih novic Mojci Marot in odgovornemu uredniku Slovenskih novic Bojanu Budji
Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS), v njenem imenu Jože Podržaj, je na Novinarsko častno razsodišče (NČR) naslovila pritožbo zaradi članka z naslovom Gojenka prijavila paznika: Hotel je seks, ki je bil 4. decembra 2018 objavljen v Slovenskih novicah.
Pritožnik je prepričan, da sta avtorica članka Mojca Marot in odgovorni urednik Slovenskih novic Bojan Budja kršila Kodeks novinarjev Slovenije. Po mnenju pritožnika je bil s fotografijo dekleta na naslovnici, ki ga držijo močne, črne, umazane roke, fotografija pa ni jasno označena kot simbolna slika, kršen 10. člen kodeksa. V pritožbi so zapisali, da se s to fotografijo jasno sporoča, da je ravnanje vseh zaposlenih v Prevzgojnem domu Radeče umazano, da se z mladoletniki v domu slabo ravna. Dodaja še: »Tak način poročanja je nekorekten in omalovažujoč tako do posameznika, ki je v naslovu poimenovan kot paznik, kot do institucije, v kateri je zaposlen.«
Pritožnik še opozarja na napačno uporabo naziva »paznik« na naslovnici in v članku, saj je že od leta 2008 pravilen naziv tega poklica »pravosodni policist«. Navaja še: »Z izbiro besede paznik se po našem mnenju poskuša zmanjšati pomen dela in poslanstva tega poklica.« Po mnenju pritožnika sta bila s tem povzročena škoda in okrnjen ugled zaporskega sistema, v katerem so zaposleni pravosodni policisti. Z naslovom »Gojenka prijavila paznika: Hotel je seks« je bil po mnenju pritožnik kršen 18. člen kodeksa, ker naslov v trdilni obliki podaja sodbo o dogodku, ki naj bi se domnevno zgodil v Prevzgojnem domu Radeče. Po mnenju URIKS naslov ne odraža vsebine članka, kar pomeni kršitev 10. člena kodeksa. Ob tem je zapisali, da novinarka sicer korektno povzema odgovor URSIKS na novinarsko vprašanje, vendar pa je preuranjeno delati zaključke: »Naslov in simbolična fotografija dekleta, žrtve spolnega nasilja, objavljena na naslovnici časopisa, po našem mnenju pri bralcu vzbujata vtis o krivdi pravosodnega policista.« Novinarki je URSIKS v odgovoru pojasnil, da na podlagi doslej izvedenih aktivnosti nimajo nedvoumnih ugotovitev, ali je prišlo do nedopustnega ravnanja zaposlenega in da zadevo preiskuje policija, ki uprave z ugotovitvami preiskave še ni seznanila.
Na pritožbo sta odgovorila novinarka Mojca Marot in odgovorni urednik Bojan Budja, ki sta napisala, da sporni članek poroča o dogajanju v Prevzgojnem domu v Radečah, kjer se zaradi očitkov preiskuje sum spolnega napada pravosodnega policista zoper mladoletnico. Članek pojasnjuje vlogo prevzgojnega doma v postopku socializacije mladoletnega storilca kaznivega dejanja, omenja očitke iz anonimnega pisma o nedopustnem ravnanju pravosodnega policista zoper mladoletnico, vključene so tudi uradne izjave URSIKS in policije. Mojca Marot in Bojan Budja poudarjata, da je članek napisan v nevtralnem jeziku, da je uporabljen pogojni naklon, s predstavitvami mnenj in stališč različnih strani pa ustrezno uravnotežen. Pišeta še, da označevanje fotografij na naslovnici s posebnim in izrecnim poudarkom, da gre za simbolno sliko, v praksi ni običajno. Urednik in novinarka sta prepričana, da ta fotografija ne izkrivlja vsebine članka in da je vsakemu povprečnemu bralcu ob upoštevanju naslova in navedb ob njem jasno, da gre za simbolno fotografijo. Ne strinjata se z očitkom URSIKS, kaj naj bi fotografija sporočala o ravnanju vseh zaposlenih v Prevzgojnem domu Radeče, kar potrjujejo tudi zapisi na naslovnici, ki jasno in nedvoumno omejujejo vsebino članka:
• »Policija v prevzgojnem domu v Radečah preiskuje sum spolnega nasilja nad mladoletnico«
• »Gojenka prijavila paznika. Hotel je seks.«
• »Direktorica Jerica Lipec: Vsako obtožbo obravnavamo zelo resno.«
Sporočila fotografije ni mogoče razumeti ločeno od navedenih naslovov in navedb, ki so povezani z vsebino članka, na tej podlagi ni mogoče sprejemati splošnih zaključkov o vsesplošnem slabem in zavržnem ravnanju v prevzgojnem domu, pišeta Marot in Budja, ki še dodajata, da tudi objavljena fotografija ni žaljiva in nima sporočil o ustreznosti in strokovnosti delovanja prevzgojnega doma.
V odgovoru na pritožbo pojasnjujeta, da se v članku dosledno uporablja izraz pravosodni policist, da je le v naslovu uporabljen izraz paznik, kar pa izhaja iz anonimke. Poudarjata, da naslova in besedila članka ni mogoče brati izolirano, in še, da je paznik sicer pogovorni izraz za pravosodnega policista, ki nima slabšalnega prizvoka, s katerim bi se krnil ugled pravosodnih policistov. Beseda paznik je na ta način opredeljena tudi v slovarju slovenskega jezika, pišeta, posebej pa izpostavljata, da ne gre za strokovni članek, zato je uporaba uveljavljenih pogovornih izrazov sprejemljiva. V odgovoru sta še zapisala, da objava fotografije ne more biti predmet odgovornosti novinarke.
Glede očitane kršitve 18. člena kodeksa s trditvijo v naslovu pa pišeta, da je v članku domneva nedolžnosti spoštovana, uporablja se pogojni naklon, ne uporablja se trdilnih oblik glede suma kaznivega dejanja, temveč izraze, kot so: domnevno storil, domnevni povzročitelj … Iz članka je razvidno, v kateri fazi je predkazenski postopek, naveden je tudi vir informacij, še pojasnjujeta v odgovoru. Omenjata tudi določene publicistične zakonitosti pri pisanju naslovov, ena takih je težnja po privabljanju bralcev z razumno mero pretiravanja in izzivanja: »… lahko bi rekli z razumno (še znosno) mero senzacionalizma.« Pri tem navajata stališče ESČP v treh sodbah, da novinarska svoboda obsega tudi možnost uporabe določene mere pretiravanja ali celo provokacije. Prepričana sta, da naslov članka od navedenih meril ne odstopa. Priznavata sicer, da naslov ni zapisan v pogojnem naklonu, a to je treba presojati ob upoštevanju besedila podnaslova in celotnega članka, iz katerega je razvidno, da je v naslovu zgolj očitek iz anonimne prijave, ki ga preiskuje policija. Mojca Marot in Bojan Budja sta po vsem navedenem prepričana, da nista kršila določb Kodeksa novinarjev Slovenije.
STALIŠČE: Novinarka Mojca Marot ni kršila 10. in 18. člena Kodeksa novinarjev Slovenije, odgovorni urednik Bojan Budja ni kršil 18. člena, je pa kršil 10. člen kodeksa.
OBRAZLOŽITEV: V članku avtorica kratko povzame vsebino anonimnega pisma, ki ga je prejelo uredništvo, v katerem pisec anonimke opisuje domnevno dogajanje v prevzgojnem domu in očitke. Novinarka opiše vlogo in delovanje prevzgojnega doma, odgovore in pojasnila pa poišče pri direktorici doma, na URSIKS, Policijski upravi Celje. Avtorica tudi korektno povzame njihove izjave, kar ji priznava tudi pritožnik. V članku Novinarsko častno razsodišče ni našlo kršitve 18. člena Kodeksa novinarjev Slovenije. Novinarka je pri pisanju spoštovala domnevo nedolžnosti, ni objavila imen vpletenih, pri omembi pravosodnega policista pa je pojasnila, da je njegovo ime uredništvu znano, a ga zaradi občutljivosti zadeve niso objavili. Bralcu je v zadostni meri pojasnjeno, da je policija prijavo prejela, da preiskava še poteka in da pristojni take primere obravnavajo resno.
Očitanega neupoštevanja domneve nedolžnosti (18.člen) in potvarjanja vsebine članka (10. člen) na naslovnici Slovenskih novic razsodišče ni ugotovilo. Naslovnica bralcu sporoča, da policija v prevzgojnem domu v Radečah preiskuje sum spolnega nasilja nad mladoletnico, da je gojenka prijavila paznika, v kontekstu prijave je razumljen zapis »Hotel je seks!«, objavljena pa je tudi izjava direktorice prevzgojnega doma, da vsako obtožbo obravnavajo zelo resno.
V odgovoru na pritožbo novinarka in odgovorni urednik pišeta, da označevanje fotografij na naslovnici s posebnim in izrecnim poudarkom, da gre za simbolno sliko, v praksi ni običajno. Razsodišče ugotavlja, da se s to trditvijo ni mogoče strinjati, saj mediji simbolne fotografije, tudi kadar jih uporabijo na naslovnicah, označujejo brez težav. Pri konkretnem primeru je sicer težko sklepati, kaj vse naj bi izbrana fotografija bralcu sporočala, a 10. člen kodeksa nedvoumno določa, da mora biti simbolna slika primerno označena. Fotografija z naslovnice se pojavi tudi v članku, s pripisom »gojenka naj bi bila žrtev spolnega nasilja«, kar bralca zavaja, da je na fotografiji omenjena gojenka. Zato NČR ugotavlja, da je odgovorni urednik Slovenskih novic Bojan Budja z objavo neoznačene simbolne fotografije kršil 10. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. Pri tem je razsodišče upoštevalo tudi to, kar sta v odgovoru na pritožbo zapisala Mojca Marot in Bojan Budja, da namreč objava fotografije ne more biti predmet odgovornosti novinarke.
Uporabe besede paznik sicer pritožnik ne povezuje s kršitvijo kodeksa, ker pa ji pritožnik v pritožbi pripisuje precejšen pomen, NČR ocenjuje, da besede paznik na naslovnici ne moremo razumeti slabšalno, sicer pa v članku avtorica dosledno uporablja izraz pravosodni policist.