Stališče NČR DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Davorin Koron, Tatjana Pirc, Sonja Merljak Zdovc, Neva Železnik, Nina Jerman, Ranka Ivelja, Jernej Rovšek in Katarina Vučko (člani), je na seji 2. julija 2019 v primeru M. Z. proti novinarki Slovenskih novic Tini Horvat ugotovilo, da je novinarka kršila Kodeks novinarjev Slovenije.
Primer: M. Z. proti novinarki Slovenskih novic Tini Horvat
M. Z. (identiteta zakrita zaradi varovanja zasebnosti) se je pritožila zoper prispevek S spolno zlorabo režejo direktorico?, ki je bil 29. marca 2019 objavljen v Slovenskih novicah. V njem avtorica piše o domnevni spolni zlorabi v CUDV Draga.
Pritožnica novinarki očita kršitev 1. , 3. , 4. , 5. , 18. , 19. in 22. člena Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju kodeksa) in Smernic za poročanje o otrocih.
1., 18. in 19. člen naj bi novinarka po besedah pritožnice kršila, ker je zapisala, da je »varuh obvestil starše o spolni zlorabi, ki naj je sploh ni bilo,« kljub dejstvu, da kriminalistična preiskava še traja. Novinarka po mnenju pritožnice ni preverila točnosti informacij; v svojem zapisu je napačno ugotovila, da je varuh pritožnico obvestil o zlorabi, ki je sploh ni bilo. Dogodek, ki se je zgodil, je imel elemente spolne zlorabe, pravi pritožnica, saj je bil v njem udeležen otrok (pritožničin sin), ki se pomena dejanja ni zavedal, drugi fant pa je bil na bistveno višjem nivoju zavedanja, zato je po besedah pritožnice preuranjeno govoriti o tem, da spolne zlorabe ni bilo. Varuh, ki jo je obvestil, je to naredil zato, ker ji kot materi ni mogel več lagati, ko ga je vprašala, če je kaj posebnega z njenim sinom. Novinarka prav tako ni navedla, dodaja pritožnica, da je direktorica kljub dejstvu, da ima kot skrbnica pravico vedeti, kaj se dogaja z njenim sinom, ni obvestila o dogodku oziroma je celo dala navodila, da se je ne obvesti. Ob utemeljitvi domnevne kršitve 19. člena pa je pritožnica zapisala, da je novinarka s tem zapisom pokazala popolnoma brezobziren način poročanja, saj je s tem, ko je navedla, da zlorabe ni bilo, globoko prizadela pritožnico in njeno družino, predvsem pa je poročala povsem pristransko, čeprav bi morala o temi poročati s posebno obzirnostjo.
Tretji člen naj bi novinarka kršila, ker je na pritožničin e-mail, ki ga je dobila od direktorice CUDV Draga, poslala nekaj zelo žaljivih vprašanj, na katera pritožnica še ni imela odgovorov, kar ji je tudi nato napisala v mailu. Vprašanja so bila po mnenju pritožnice postavljena v tonu, ki ga je odražal tudi članek, in sicer v smislu, da se ni nič zgodilo, da dogodka sploh ni bilo. Pritožnica novinarki še očita, da ni pridobila odziva varuha oziroma ga niti ni poskušala pridobiti na navedbo: »Da je šlo za spolno zlorabo, je staršem domnevne žrtve po svoji lastni presoji povedal varuh, ki pri dogodku ni bil zraven, in jih s tem neupravičeno prestrašil in spravil v veliko stisko.«
Pritožnica pojasnjuje, da varuh staršem o dogodku ni povedal po lastni presoji, temveč zaradi dejstva, da je bil o dogodku sestavljeno poročilo o dogodku, v katerem je natančno zapisano, kako je fanta našla varuhinja, ki je bila takrat v službi. Prav tako, dodaja pritožnica, obstaja zapisnik o sestanku operativnega tima, na katerem so bili udeleženi zaposleni mnenja, da je treba obvestiti policijo in starše, vendar je bila direktorica proti.
Z navedbo »Da je šlo za spolno zlorabo, je staršem domnevne žrtve po svoji lastni presoji povedal varuh, ki pri dogodku ni bil zraven, in jih s tem neupravičeno prestrašil in spravil v veliko stisko,« naj bi novinarka po mnenju pritožnice kršila tudi 4., 5. 18. in 19. člen; pritožnica v pojasnilo kršitev navaja že zgoraj omenjeno poročilo in zapisnik, pa tudi dejstvo, da policijska preiskava še traja. Pritožnica pri pojasnilu domnevne kršitve 5. člena navedbe dodaja, da so navedbe glede lastne presoje nepotrjene, novinarka pa na to ni opozorila. To so bile navedbe direktorice, s katero je imela novinarka intervju, pojasnjuje pritožnica.
Četrti člen naj bi kršila še, ker naj bi zamolčala pomembno informacijo o tem, da je direktorica dala navodila, da se je kot mater otroka o dogodku ne obvesti. Zamolčala je tudi, da je šlo za dva povsem različna mladostnika, ki sta na bistveno drugačni stopnji zavedanja. Prvi mladostnik je mladostnik z vedenjskimi težavami, ki govori, bere, piše. Drugi mladostnik, pritožničin sin, pa je avtist s težjo motnjo v razvoju, ne bere, ne govori, ne piše, rad ima samoto.
Pritožnica kot utemeljitev kršitve 4., pa tudi 19. člena navaja tudi izsek iz prispevka, kjer piše: »Bužanova odgovarja, da je po pregledu vse dokumentacije in opravljenih razgovorih z obema mladostnikoma, varuhinjo, ki je bila neposredno udeležena pri dogodku, s psihologinjo, z vodjo doma in po sestanku operativnega tima, kot specializantka klinične psihologije s 30 leti izkušenj na področju spolnosti oseb s posebnimi potrebami, presodila, da ni šlo za nasilno vedenje med mladostnikoma.«
Pritožnica pravi, da razgovora z obema mladostnikoma zagotovo ni bilo, saj se njen sin, avtist s težjo motnjo v razvoju, ne pogovarja. Z njim razgovora ni možno opraviti, kar je ugotovila tudi kriminalistična policija. Njegova komunikacija je omejena na enostavna navodila in vokaliziranje, nikakor pa ni možno voditi pogovora z njim, zato je novinarka zamolčala informacije, ključne za razumevanje obravnavane teme. Pritožničin sin se pomena dogodka ni zavedal na način, kot se ga je zavedal drugi udeleženi mladostnik, pojasnjuje pritožnica. Drugi mladostnik naj bi dejanje priznal vodji doma, povedal, da pritožničin sin ni bil pobudnik ter da tega ne bo več počel. Novinarka niti ni navedla, na podlagi katerih kriterijev se je direktorica odločila, da ni šlo za nasilno vedenje.
5. in 19. člen naj bi novinarka kršila še z besedami: »Pristransko in prirejeno prikazovanje dejstev, kot je bilo v primeru domnevne spolne zlorabe, pomeni nevarno igro vpletenih, ki ne sme ostati neopažena in zahteva pojasnilo.« Novinarka je po mnenju pritožnice objavila nepotrjene govorice in na to ni opozorila. V primeru suma spolne zlorabe je brezobzirno objavila, da je šlo za nepotrjene informacije.
Pristransko prikazovanje dejstev je po besedah pritožnice težka obtožba, saj 6. člen Zakona o preprečevanju nasilja v družini določa dolžnost prijave: »Vsakdo, zlasti pa strokovni delavci oziroma delavke v zdravstvu ter osebje vzgojno-varstvenih, vzgojno-izobraževalnih zavodov in socialnih zavodov, ter izvajalci vsebin za otroke v športnih in kulturnih združenjih, ne glede na določbe o varovanju poklicne skrivnosti takoj obvesti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumi, da je žrtev nasilja otrok ali oseba, ki zaradi osebnih okoliščin ni sposobna skrbeti zase.«
V prispevku je navedla tudi, da če bi obstajal sum na zlorabo, bi o tem obvestili pristojne organe. Kaj se je torej zgodilo v konkretnem primeru? Kako se lahko nekdo odloči, da tudi suma na spolno zlorabo ni bilo; v tem članku je novinarka tako prikazala celoten dogodek, opozarja pritožnica.
19. člen naj bi novinarka kršila tudi z besedami: »Verjetno ni zanemarljivo, da starši avtističnega mladostnika kljub vsemu še vedno zaupajo CUDV Draga, saj se je kot vedno po vikendu vrnil v dom.«
Novinarka ni zapisala, da je mladostnik v CUDV Draga vključen na podlagi odločbe o usmerjanju ter da dejstvo, da se je vrnil v dom, ne pomeni, da zlorabe ni bilo. Prav tako njegova vrnitev v dom ne pomeni, da je ravnanje glede zamolčanja dogodka opravičljivo, meni pritožnica.
22. člen naj bi novinarka kršila, ker je v prispevku bila objavljena fotografija, na kateri je tudi pritožničin sin. Prav tako je novinarka po mnenju pritožnice na nezakonit način pridobila pritožničine osebne podatke, ki ji jih je posredovala Valerija Bužan, direktorica CUDV Draga IG.
Novinarka v svojem odgovoru najprej navede nekaj informacij o razlogu za nastanek njenega prispevka. »O tej občutljivi temi sem poročala z največjo obzirnostjo, brez nakazovanja kakršnih koli podrobnosti, medtem ko so se v drugih medijih pojavile podrobnosti o kraju in načinu spolne zlorabe, drugega otroka, vpletenega v dogodek, pa so prikazali kot nasilnega posiljevalca, s čimer so močno posegli v njegove osebne pravice. Vse podrobnosti o tem, kako naj bi prišlo do spolne zlorabe, je v svojem pismu zapisala pritožnica, objavili so jih v drugih medijih. V Slovenskih novicah smo zapisali, da ‘naj bi se v CUDV Draga zgodila spolna zloraba’, saj nismo želeli posegati v otrokovo dostojanstvo, medtem ko je pritožnica v svojem pismu medijem zapisala: (Novinarsko častno razsodišče je ta del odgovora, ki vsebuje podrobni opis dogajanja, zaradi varovanja zasebnosti domnevne žrtve izpustilo).
Ob tem dodaja še: »Ob tem je te dni že potrjeno, da spolne zlorabe ni bilo, saj so pristojne službe svoje delo že opravile. Tako je Socialni inšpektor ugotovil, da do spolne zlorabe ni prišlo, prišlo pa je do kršitve različnih predpisov s strani treh zaposlenih v CUDV Dolfke Boštjančič. Od direktorice je zoper njih zahteval ukrepanje, sam pa jih je prijavil Informacijskemu pooblaščencu. Tudi policija do sedaj ni našla znakov oziroma sumov za kaznivo dejanje.«
Nato odgovori na očitane kršitve posameznih členov. Za očitano kršitev 1. člena pravi, da ga z navedbo, da naj spolne zlorabe sploh ne bi bilo, ni kršila, pač pa je prekoračil svoja pooblastila varuh, ki je na lastno pest presodil, da naj bi šlo za spolno zlorabo in o tem obvestil pritožnico. Zaradi kršenja delovne zakonodaje mu je CUDV Draga že izredno odpovedal delovno razmerje.
Novinarka nato odgovori na domnevno kršitev 3. člena. Pravi, da ga ni kršila, saj je pridobila odziv pritožnice. Zato ni bilo potrebe, da bi javnosti pojasnjevala, da odziva ni pridobila. Navedb pritožnice, da ji je poslala žaljiva vprašanja, novinarka ni razumela.
Glede domnevne kršitve 4. člena novinarka odgovarja, da ga ni kršila, ker ni vedela za navodila direktorice niti za poročilu o dogodku, o katerih govori pritožnica. Ker pritožnica ni odgovorila na njena vprašanja, zanje niti ni mogla vedeti. Novinarka dodaja: »V delu, ko je govora o razgovorih z obema mladoletnikoma, sem zgolj citirala direktorico Bužanovo, to niso moje navedbe, torej nisem nič zamolčala.«
Glede domnevne kršitve 5. člena novinarka odgovarja, da ga ni kršila, saj je vedno navedla avtorje navedb (Bužanovo ali Novakovo), PU Ljubljana in anonimna vira iz CUDV Draga (podatke hranijo v uredništvu).
Glede domnevne kršitve 18. in 19. člena novinarka odgovarja, da ga ni kršila, ker je o spolni zlorabi obvestila medije pritožnica s svojim pismom ter pri tem očrnila CUDV Draga in direktorico Valerijo Bužan. »Nisem jaz še pred končano preiskavo določila, da spolne zlorabe ni bilo, ampak je pritožnica (še pred končano preiskavo) obtožila CUDV Draga, da se je tam zgodila spolna zloraba in da je direktorica o tem ni obvestila,« odgovarja novinarka.
Glede domnevne kršitve 22. člena novinarka odgovarja, da ga ni kršila ne z objavo fotografije in ne s pridobivanjem osebnih podatkov. Fotografija, na kateri je njen sin, je javno dostopna na facebookovi strani CUDV Draga, starši vseh otrok na fotografiji pa so, kot v vseh javnih zavodih – šolah, vrtcih … pred objavo podpisali soglasje.
»Pri tem naj poudarim, da je bila fotografija simbolična in je prikazala varovance v Drugi violini oziroma na izletu, pri tem niti nisem vedela, da je na njej pritožničin sin. Prav tako objava v ničemer ne nakazuje, da je na njej pritožničin sin.«
Novinarka še dodaja, da je v želji po čim bolj objektivnem poročanju in razjasnitvi dejstev Bužanovo prosila za kontaktne informacije pritožnice, »pri tem mi Bužanova z mailom, ki mi ga je posredovala, sploh ni razkrila pritožničine identitete, saj je njen elektronski naslov vseboval drug priimek, kot ga ima v resnici. Glede na njen mail mi je bila njena identiteta neznana, znana mi je postala šele prejšnji teden, ko sem prejela pritožbo,« zaključuje novinarka.