Stališče NČR DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Tatjana Pirc, Neva Železnik, Davorin Koron, Ranka Ivelja, Sonja Merljak Zdovc in Katarina Vučko (člani), je na seji 3. septembra 2019 v primeru Nacionalni inštitut za javno zdravje proti novinarju Boštjanu Celcu in odgovornemu uredniku Urošu Urbasu, Delo ugotovilo, da sta novinar in urednik kršila Kodeks novinarjev Slovenije.
Primer: Nacionalni inštitut za javno zdravje proti novinarju Boštjanu Celcu in odgovornemu uredniku Urošu Urbasu, Delo
Nacionalni inštitut za javno zdravje (v nadaljevanju NIJZ) se je pritožil zaradi članka Boštjana Celca z naslovom Po umoru je sina poslal iz hiše in poklical policijo, ki je bil v Delu objavljen 15. 12. 2018. Njemu in odgovornemu uredniku Urošu Urbasu očita kršitev 17. , 19. in 6. člena Kodeksa novinarjev Slovenije (kodeksa).
NIJZ se je, kot so navedli v pritožbi, najprej kritično odzval na članek z naslovom V družinski hiši naj bi soprogi vzel življenje, ki je bil objavljen 5. 12. 2018 v spletnem Delu, v katerem je novinar omenil domnevno zdravstveno stanje pokojne sodelavke NIJZ. Po objavi tega članka so urednika Uroša Urbasa in avtorja članka Tomico Šuljića pisno pozvali k bolj tenkočutnemu razkrivanju podatkov o duševnem zdravju posameznikov. Poročanje Dela se jim je zdelo problematično zlasti z vidika krepitve stigme oseb z duševnimi motnjami. Deset dni kasneje je izšel omenjeni članek Boštjana Celca, zoper ta članek so se pritožili na Novinarsko častno razsodišče (NČR).
NIJZ so zmotile naslednje navedbe: » … Te dni pa je v zgodbi o tragični smrti njegove 48-letne žene … (v nadaljevanju je bilo navedeno njeno polno ime, op. NČR) … Tudi o pokojni niso našli žal besed, čeprav naj bi nekateri vedeli za njene težave z odvisnostjo od psihoaktivnih snovi in alkohola. Osumljenec naj bi policistom po prijetju povedal, da bi morala tega dne skupaj z ženo oditi v zdravstveno ustanovo na Poljanski nasip, da bi se dogovorili glede njenega nadaljnjega zdravljenja odvisnosti. H. (naveden je bil priimek osumljenca, op. NČR) naj bi jo zjutraj rotil, naj se ponovno odloči za zdravljenje na psihiatrični kliniki, a naj bi odšla od doma in se za kratek čas vrnila okrog poldneva, znova odšla ter domov spet prišla okrog 14. ure. S seboj naj bi imela vrečko s steklenico piva …, pa tudi sicer je bila v slabem telesnem in duševnem zdravju zaradi vpliva psihoaktivnih snovi in alkohola … Osemnajstletnik je pozneje povedal, da je mama okrog dveh popoldne prišla domov pijana. … Sinova sta vedela povedati, da se je mati zaradi svojih težav že večkrat zdravila v psihiatričnih ustanovah, a zdravljenje naj ne bi bilo uspešno. Z zadnjega zdravljenja, ki naj bi trajalo več tednov, naj bi bila odpuščena le nekaj dni pred umorom, vendar naj bi kot običajno znova posegla po psihoaktivnih snoveh in alkoholu. Zaradi odvisnosti naj bi doma večkrat razgrajala in se prepirala, svojim najbližjim pa naj bi celo jemala denar …« ter v izpostavljenem tekstu: »V ozadju tragedije naj bi bile težave z odvisnostjo … (navedeno je bilo polno ime žrtve, op. NČR)«
Novinar (posledično urednik) naj bi 17. in 19. člen kodeksa kršil, ker je razkril polno ime pokojne, njeno starost, število in starost otrok ter ime moža – osumljenca, objavil fotografijo hiše, znamko, barvo in registrsko številko avtomobila in razkril številne podrobnosti iz žrtvinega zasebnega življenja, kar je sporno tako z vidika spoštovanja dostojanstva posameznika kot tudi z vidika pietete do pokojne. Pritožnik je med drugim poudaril, da tovrstno razkrivanje informacij presega pravico javnosti do obveščenosti, da gre zgolj za senzacionalistično željo po večji branosti in da je bila pokojna kot vrhunska strokovnjakinja zaradi svojega dela spoštovana tako doma kot v tujini, njeno delo pa naj bi pripomoglo k razvoju preventive na področju kroničnih nenalezljivih bolezni. Tudi zato, dodajajo, si tovrstne neetične medijske pozornosti ne zasluži.
6. člen kodeksa naj bi novinar, posledično urednik, ki je bil za objavo članka objektivno odgovoren, kršil, ker ni razkril vira navedb. Iz zapisa namreč ni jasno, tako pritožnik, ali je podatke Delu razkril osumljenec ali kdo drug. Zlasti ko gre za podatke in izjave, ki zadevajo zdravje posameznika, bi morali biti novinarji po mnenju NIJZ izjemno previdni pri njihovem prenašanju. K temu dodajajo, da sta novinar in urednik z razkrivanjem intimnih podatkov ravnala tudi v nasprotju s prizadevanji skupnosti, ki deluje na področju duševnega zdravja, vključno z NIJZ, »da bi tudi mediji duševne težave posameznikov obravnavali z velikim premislekom in preudarnostjo«. V nasprotnem primeru namreč prihaja do nepopravljive škode tako za posameznike kot za skupnost. Zgodbe, ki vključujejo občutljive informacije o domnevnih duševnih motnjah posameznika v povezavi z umorom, po mnenju pritožnika krepijo obstoječe stereotipe in predsodke, kar »v skrajni obliki vodi v diskriminacijo oseb z duševno motnjo, ki zaradi javne stigmatizacije svojo motnjo prikrivajo in se izogibajo strokovni pomoči«.
Na pritožbo je v imenu Boštjana Celca in Uroša Urbasa odgovorila odvetnica Jasna Zakonjšek iz Odvetniške pisarne Zakonjšek. Odgovora sta vsebinsko identična.
Celec in Urbas uvodoma navajata, da so na Delu poskusili s poravnavanjem in mirno rešitvijo zadeve, a do skupne rešitve niso prišli. Menita, da omenjeni članek ne predstavlja diskriminacije ali izključenosti oseb z duševnimi motnjami niti ne stigmatizacije skupine oseb s tovrstnimi težavami. Prav nasprotno velja, pravita. Članek prikazuje, kako hude posledice ima lahko opustitev zdravljenja zaradi različnih odvisnosti oziroma neuspešno zdravljenje. Menita tudi, da je bil članek v javnem interesu, saj je novinar poročal o hudem kaznivem dejanju umora, za katero ima javnost upravičen interes, da je seznanjena z dogajanjem. Sklicujeta se na svobodo izražanja, ki jo zagotavljata 39. člen ustave in Konvencija o človekovih pravicah, ter na Evropsko sodišče za človekove pravice, ki da opozarja, da morajo biti kakršnekoli omejitve ozke. Poseg v svobodo govora lahko namreč privede »do cenzure, ki omogoči manipuliranje z informacijami, kršena pa je tudi pravica javnosti do dostopa do informacij in pravica javnosti »vedeti« oziroma seznanitve z aktualnimi zadevami, ki so v javnem interesu«. Navajata tudi, da je Evropsko sodišče v sodni praksi že večkrat poudarilo, da ima javnost pravico, da je seznanjena s (pred)kazenskimi postopki.
Novinar in urednik zatrjujeta, da članek prikazuje življenjsko stisko F. H., ki je storil hudo kaznivo dejanje zoper življenje svoje žene, s tem pa naj bi postal relativna javna osebnost (relativne javne osebnosti so, kot navajata v odgovorih, tiste, ki so pomembne za javnost začasno, običajno zaradi svoje povezanosti z določenim dogodkom). Relativna javna oseba ima pravico do svobode izražanja, dolžnost medijev pa je, da javnost obvešča o aktualnih temah. Oboje ima po njunem mnenju prednost pred pravico do zasebnosti. Ob tem navajata, da je bila pokojna v javnosti prepoznana kot strokovnjakinja na področju prehrane, bila je tudi profesorica na visoki šoli in fakulteti (ime obeh smo izpustili, op. NČR), nekdanja svetovalka na ministrstvu za zdravje in avtorica učbenikov, delovnih zvezkov, člankov, objav na spletu. V spletni bazi COBISS je najti več kot 100 zadetkov. Zaradi tega naj bi tudi sama imela status relativne javne osebe. Objava njenega imena, priimka, starosti, fotografije in fotografije njenega doma zato po njunem mnenju ne predstavlja posega v pravico do zasebnosti. Zanikata tudi, da bi bil članek napisan senzacionalistično.
Stališče pritožnika, da članek stigmatizira osebe, ki trpijo zaradi duševnih bolezni, zavračata. Informacije o tem, da naj bi imela žrtev težave zaradi odvisnosti od alkohola oziroma psihoaktivnih snovi, da naj bi se zaradi teh težav že večkrat zdravita, da naj bi jo mož večkrat prosil, da se zdravi zaradi svoje odvisnosti, da naj bi alkohol povzročil številne težave v družini, med drugim tudi odvzem finančnih sredstev drugim družinskim članom, predstavljajo »le oris življenjske situacije in okoliščine kaznivega dejanja umora«. Članek, poudarjata, prikazuje, kako hude posledice ima lahko na vso družino odvisnost. Zavračata tudi navedbe v pritožbi, da sta kršila pravico do pietete in dostojanstva pokojne. Članek, zatrjujeta, ne vsebuje neresničnih ali žaljivih navedb, sicer pa da je napisan na povsem nevtralen način.
Glede očitane kršitve 6. člena pojasnjujeta, da je novinar informacije pridobil od zagovornika osumljenca, od domačinov, ki so bili seznanjeni z dogajanjem v družini, in preiskovalcev. Ob tem opozarjata, da novinar ni dolžan razkriti identitete vira, če gre za objavo v javnem interesu in če je bil takšen dogovor z virom.