Stališče NČR DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Ranka Ivelja, Jernej Rovšek, Tatjana Pirc, Neva Železnik, Davorin Koron in Sonja Merljak Zdovc (člani), je na seji 10. julija 2019 v primeru B. G. proti novinarki Svet Kanal A Manci Turk in urednikom oddaje Svet ugotovilo, da novinarka in urednica nista kršili Kodeksa novinarjev Slovenije.
Primer: B. G. proti novinarki Svet Kanal A Manci Turk in urednikom oddaje Svet (v nadaljevanju proti novinarki Manci Turk in urednici Kristini Hacin)
Pritožnik B. G. novinarki Ani Turk in urednikom oddaje Svet (kot odgovorna urednica se je na obtožbo odzvala Kristina Hacin) očita, da so v prispevku o njegovem podjetju za posredovanje zaposlitev, objavljenem 25. 3. 2019, ki je dostopen z naslovom Je podjetnik neupravičeno zaračunaval dodatne storitve? na portalu 24ur.com, kršili 1., 2., 3., 4., 5., 15., 17. in 18. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.
1. člen kodeksa je po prepričanju pritožnika novinarka kršila, ker je prispevek pripravila na podlagi laži določenih podjetnikov, njegovih popravkov in dopolnitev pa kljub poslanim dokazilom ni upoštevala. Od svojega sogovornika (iz prispevka je razvidno, da je sicer zakriti podjetnik opozoril na dodatno plačevanje storitev podjetja B. G. – op. NČR) bi novinarka morala zahtevati, naj pokaže dodatne račune. Prav tako bi morala storiti v primeru posla z Zavarovalnico Sava, dodaja pritožnik. Kljub njegovim predloženim dokazilom in pozivom k popravku, novinarka tega ni upoštevala, pravi pritožnik. V telefonskem pogovoru dan kasneje je popravek zavrnila, pri čemer se je sklicevala na izjave iz tržne inšpekcije, obrtne zbornice in podobno, dodaja.
2. člen kodeksa je po navedbi pritožnika novinarka kršila s tem, da je žaljivo govorila o njegovih storitvah, da je na podlagi pričevanja oseb obsojala pritožnika, da je strankam izstavljal dodatne račune. Pri tem podatkov ni preverila, dodaja v pritožbi. Po njegovem so žaljivi tudi neresnični podatki, da ni sodeloval s podjetjema Zavarovalnica Sava in Pošta Slovenije.
Z omenjenimi očitki pritožnik utemeljuje tudi kršitev 3. člena kodeksa. Kot pravi, gre za hude obtožbe, saj ga novinarka želi prikazati kot goljufa. Odziv in dokazila je novinarki pravočasno poslal, vendar jih ni upoštevala in tega javnosti tudi ni pojasnila, trdi pritožnik.
Ker je zamolčala, da je prejela njegove dokaze, je novinarka kršila tudi 4. člen kodeksa, je prepričan pritožnik.
Prav tako ni opozorila, da gre v njenem prispevku za nepotrjene govorice in informacije, zato je prekršila 5. člen kodeksa, navaja pritožnik.
Kršitev 15. člena kodeksa pritožnik pripisuje dejstvu, da novinarka ni ločila informacije od komentarja v izjavi, ki jo je v prispevku povedala stranka njegovega podjetja.
17. člen kodeksa je novinarka kršila, ker ni upoštevala njegove pravice do zasebnosti, saj je razkrila njegovo ime in priimek, je prepričan pritožnik. Kot dodaja, ni javno izpostavljena oseba in ni vajen medijske izpostavljenosti. Pred objavo je novinarki prepovedal navedbo svojega imena in priimka, trdi.
Pritožnik novinarki še očita, da ga je v pričujočem prispevku prikazala kot krivega in kot človeka, ki laže, kar pomeni kršitev 18. člena kodeksa, je prepričan pritožnik.
Primer: B. G. proti novinarki Manci Turk in urednici Kristini Hacin
Pritožnik v drugi pritožbi novinarki in urednici očita kršitev istih členov kodeksa kot v prvi. Njegove navedbe o kršitvah se deloma ponavljajo, novinarka in urednica pa vsaka v svojem odzivu odgovarjata na pritožbe za oba primera. NČR je obravnavalo vsako pritožbo posebej, pri čemer je pri drugi upoštevalo nove pritožnikove navedbe. Odločalo pa je na podlagi ugotovitev iz obeh pritožb.
B. G. v svoji drugi pritožbi pojasnjuje, da se pritožuje zoper objavo drugega prispevka, in sicer dan po prvi objavi, torej 26. 3. 2019, v oddaji Svet; prispevek je z naslovom Mali podjetniki se počutijo ogoljufane dostopen na portalu 24ur.com. Kot navaja, je novinarka sicer nekoliko popravila svoj prispevek, vendar je ostalo v njem precej laži. Objavila pa je tudi nove laži o podjetju in znova kršila 1., 2., 3., 4., 5., 15., 17. in 18. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, je prepričan pritožnik.
Pritožnik opozarja, da je novinarkin sogovornik, ki je nastopil v oddaji, izjavil, da gesla za dostop do pojasnil na spletni strani zaposlitve.org ne delujejo in si z njimi ni mogel pomagati. Na spletni strani pa je zapisan napotek obiskovalcem strani, naj v primeru težav pokličejo telefonsko številko, na kateri je pritožnik na voljo 24 ur. Poleg tega omenjena stranka storitve ni naročila na naslov zaposlitve.org, ampak na promocije.org, kar da je razvidno iz računa. Novinarka je tako po prepričanju pritožnika kršila 1. člen kodeksa, saj ni preverila točnosti informacij.
2. člen kodeksa je novinarka kršila, saj da je žaljivo govorila o njegovih storitvah, pravi pritožnik. Kršitev vidi tudi v tem, da je navedla, da so ga štirikrat obravnavali na tržnem inšpektoratu, vendar so dvakrat (anonimno) prijavo ovrgli in ni bil nikoli kaznovan. Novinarki še očita, da je zlorabila spletno stran njegovega podjetja in vdrla v sistem brez gesel, saj ni naročnica storitev.
Ko se je novinarka sklicevala na vir na spletni strani in navedla »mi ne potrebujemo vašega denarja, vseeno morate zakupiti oglasni prostor za 75 evrov,« ni povedala, da je v nogi spletne strani jasno zapisano, da ne gre za zakup oglasnega prostora, temveč za prostovoljni prispevek ali administrativni strošek, namenjen razvoju portala, še očita G. novinarki. Pritožnik tudi zanika sodelovanje s podjetjem A1, ki mu ga pripisuje novinarka, sodeloval je le z dvema Simobilovima poslovalnicama (predhodnikoma A1 (op. NČR). V zvezi s Kobilarno Lipica pritožnik pojasnjuje, da ji je njegovo podjetje odpisalo račun za opravljeno storitev. Zato tudi naslov Goljufija na spletni strani medija po prepričanju pritožnika nima pravne podlage.
Pritožnik novinarki še očita, da je brskala po zaklenjeni vsebini njegove spletne strani, dosegljivi le z geslom. Na podlagi tega je objavila, da morajo podjetja plačevati 99 evrov članarine. To je bila namera, ki so jo kasneje preklicali, kar registrirani uporabniki lahko preverijo, dodaja pritožnik. Novinarka tudi ni povedala, da so odslej oglasi brezplačni, če jih stranke pokličejo, je še zapisano v pritožbi.
Pritožnik se ne strinja z objavljenim glede spremembe naslova sedeža podjetja, ki naj bi se preselilo na Vrhniko. Kot pojasnjuje, je podjetje za simbolični znesek prodal drugemu podjetju, sam pa je ustanovil novo. Ne drži niti njena navedba, da s podjetniki ni moč kontaktirati prek spletne strani njegovega podjetja. Poklicati je namreč moč tehnično podporo, kar da je zapisano v splošnih pogojih, dodaja pritožnik.
Z navedbami, ki se nanašajo na kršitev 2. člena kodeksa, je novinarka kršila tudi 3. člen, saj je v drugem prispevku le enostransko navedla popravke, ne da bi z njim skušala navezati stik.
V prvi pritožbi pritožnik kršitev 4. člena utemeljuje z očitkom, da je novinarka zamolčala dokaze, ki jih je poslal. V drugi pritožbi dodaja, da je zamolčala podatek, da podjetje nudi brezplačno tehnično podporo na G. zasebni telefonski številki.
Očitki pritožnika, ki se nanašajo na kršitve 15., 17. in 18 člena kodeksa, se vsebinsko ujemajo s tistimi v njegovi prvi pritožbi.
Na pritožbi sta odgovorili novinarka Manca Turk in odgovorna urednica oddaje Kristina Hacin.
Odgovorna urednica zagotavlja, da je novinarka za prispevek opravila obsežno raziskavo in kontaktirala številna podjetja, ki naj bi uporabljala storitve podjetja B. G. Uporabnika, ki bi prek njegovih portalov dejansko iskal kadre, niso našli, še več, podjetja, ki jih pritožnik navaja kot reference, v večini primerov sploh niso vedela, da so uporabljana v ta namen, trdi urednica. Žal pred kamero o tem niso želeli govoriti, dodaja. Ob tem pojasnjuje, da jim je Zavarovalnica Sava pri prvem prispevku poslala napačen odgovor, kar so naslednji dan zjutraj popravili, prav tako je novinarka Manca Turk v naslednjem prispevku (26. 3. 2019) to upoštevala in objavila spremenjeni odgovor zavarovalnice.
Urednica dodaja, da so informacije preverili pri obrtni zbornici, kjer so povedali, da so svoje člane že večkrat opozorili na prakso podjetja B. G., z njim se je ukvarjal tudi tržni inšpektorat. Drži pa, pravi urednica, da G. ni bil nikoli obsojen, saj da gre pri njegovih poslih za manjše denarne zneske.
Novinarka Manca Turk v svojem odzivu na pritožbo uvodoma piše, da se je pred objavo pričujočega prispevka obrnila na več strank, za katere B. G. pravi, da posluje z njimi. Na portalih njegovega podjetja so zapisani citati direktorjev, ki naj bi portale hvalili. Poklicala jih je okoli deset in vsi so odgovorili, da citatov niso posredovali, trdi novinarka.
Poklicala je tudi večja podjetja, kot sta Pošta Slovenija in A1, v obeh so sodelovanje z G. zanikali, pravi. Kobilarna Lipica se je za objavo na portalu Zaposlitve.org. odločila leta 2017, ni pa navezala stika z nobenim delojemalcem, trdi novinarka. Iz Zavarovalnice Sava so ji najprej sporočili, da z B. G. niso nikoli sodelovali, naslednji dan pa, da je prišlo do napake in da so uporabniški račun odprli leta 2017, pojasnjuje novinarka in dodaja, da je popravek vključila v prispevek. Dokumentov o poslovanju s podjetji, ki jih je poslal G., pa v prispevek ni vključila, saj niso bili podpisani s strani strank in niso kazali na sodelovanje s podjetji, trdi novinarka. Pri policiji, Območni obrtno-podjetniški zbornici Celje in Obrtni zbornici je preverila, ali so dobili prijavo zoper B. G., in vse tri institucije so ji odgovorile pritrdilno, pravi novinarka. Ugotovila je, da ga je obravnaval tudi tržni inšpektorat. Je pa res, priznava, da G. nikoli ni bil obsojen, saj gre pri njegovem poslovanju za manjše zneske.
Sogovornika, ki je nastopil v prispevku, kot vira informacije ni razkrila, dodaja novinarka, v skladu z 8. členom kodeksa. Novinarka ni objavila pritožnikovega popravka, ki se glasi: »V prispevku (prvem – op.NČR) je bilo povedano, oziroma javno objavljeno, da stranke poleg tega, da jim je obljubljeno plačilo enkratnega zneska in doživljenjske uporabe portalov, da jim mi izstavljamo dodatne račune. To ni res.« Tega ni objavila, pravi, ker je uporabila pogojnik »naj bi«, s čimer je nakazala, da so to besede njegove stranke.
Ko je uspela pridobiti geslo in uporabniško ime ene od strank, je preizkusila delovanje portala, priznava novinarka. Tako je ugotovila, da so na portalu objavljeni profili iskalcev dela, ki pa jih delodajalec sploh ne more kontaktirati. Ugotovila je še, da mora delodajalec ob enkratnem znesku za doživljenjski oglaševalski prostor za objavo zaposlitvenega oglasa plačati še dodatnih 99 evrov, trdi novinarka.
Nazadnje novinarka pojasnjuje, da sta se z B. G. dogovorila, da mu pri snemanju zakrijejo le obraz, ne pa imena in priimka.