Boris Gole proti novinarki Manci Turk in odgovorni urednici Kristini Hacin, Kanal A

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Ranka Ivelja, Jernej Rovšek, Tatjana Pirc, Neva Železnik, Davorin Koron in Sonja Merljak Zdovc (člani), je na seji 10. julija 2019 v primeru Boris Gole proti novinarki Svet Kanal A Manci Turk in urednikom oddaje Svet ugotovilo, da novinarka in urednica nista kršili Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Boris Gole proti novinarki Svet Kanal A Manci Turk in urednikom oddaje Svet (v nadaljevanju proti novinarki Manci Turk in urednici Kristini Hacin)

Pritožnik Boris Gole novinarki Ani Turk in urednikom oddaje Svet (kot odgovorna urednica se je na obtožbo odzvala Kristina Hacin) očita, da so v prispevku o njegovem podjetju za posredovanje zaposlitev, objavljenem 25. 3. 2019, ki je dostopen z naslovom Je podjetnik neupravičeno zaračunaval dodatne storitve? na portalu 24ur.com, kršili 1., 2., 3., 4., 5., 15., 17. in 18. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.
1. člen kodeksa je po prepričanju pritožnika novinarka kršila, ker je prispevek pripravila na podlagi laži določenih podjetnikov, njegovih popravkov in dopolnitev pa kljub poslanim dokazilom ni upoštevala. Od svojega sogovornika (iz prispevka je razvidno, da je sicer zakriti podjetnik opozoril na dodatno plačevanje storitev podjetja Borisa Goleta – op. NČR) bi novinarka morala zahtevati, naj pokaže dodatne račune. Prav tako bi morala storiti v primeru posla z Zavarovalnico Sava, dodaja pritožnik. Kljub njegovim predloženim dokazilom in pozivom k popravku, novinarka tega ni upoštevala, pravi pritožnik. V telefonskem pogovoru dan kasneje je popravek zavrnila, pri čemer se je sklicevala na izjave iz tržne inšpekcije, obrtne zbornice in podobno, dodaja.
2. člen kodeksa je po navedbi pritožnika novinarka kršila s tem, da je žaljivo govorila o njegovih storitvah, da je na podlagi pričevanja oseb obsojala pritožnika, da je strankam izstavljal dodatne račune. Pri tem podatkov ni preverila, dodaja v pritožbi. Po njegovem so žaljivi tudi neresnični podatki, da ni sodeloval s podjetjema Zavarovalnica Sava in Pošta Slovenije.
Z omenjenimi očitki pritožnik utemeljuje tudi kršitev 3. člena kodeksa. Kot pravi, gre za hude obtožbe, saj ga novinarka želi prikazati kot goljufa. Odziv in dokazila je novinarki pravočasno poslal, vendar jih ni upoštevala in tega javnosti tudi ni pojasnila, trdi pritožnik.
Ker je zamolčala, da je prejela njegove dokaze, je novinarka kršila tudi 4. člen kodeksa, je prepričan pritožnik.
Prav tako ni opozorila, da gre v njenem prispevku za nepotrjene govorice in informacije, zato je prekršila 5. člen kodeksa, navaja pritožnik.
Kršitev 15. člena kodeksa pritožnik pripisuje dejstvu, da novinarka ni ločila informacije od komentarja v izjavi, ki jo je v prispevku povedala stranka njegovega podjetja.
17. člen kodeksa je novinarka kršila, ker ni upoštevala njegove pravice do zasebnosti, saj je razkrila njegovo ime in priimek, je prepričan pritožnik. Kot dodaja, ni javno izpostavljena oseba in ni vajen medijske izpostavljenosti. Pred objavo je novinarki prepovedal navedbo svojega imena in priimka, trdi.
Pritožnik novinarki še očita, da ga je v pričujočem prispevku prikazala kot krivega in kot človeka, ki laže, kar pomeni kršitev 18. člena kodeksa, je prepričan pritožnik.

Primer: Boris Gole proti novinarki Manci Turk in urednici Kristini Hacin

Pritožnik v drugi pritožbi novinarki in urednici očita kršitev istih členov kodeksa kot v prvi. Njegove navedbe o kršitvah se deloma ponavljajo, novinarka in urednica pa vsaka v svojem odzivu odgovarjata na pritožbe za oba primera. NČR je obravnavalo vsako pritožbo posebej, pri čemer je pri drugi upoštevalo nove pritožnikove navedbe. Odločalo pa je na podlagi ugotovitev iz obeh pritožb.
Boris Gole v svoji drugi pritožbi pojasnjuje, da se pritožuje zoper objavo drugega prispevka, in sicer dan po prvi objavi, torej 26. 3. 2019, v oddaji Svet; prispevek je z naslovom Mali podjetniki se počutijo ogoljufane dostopen na portalu 24ur.com. Kot navaja, je novinarka sicer nekoliko popravila svoj prispevek, vendar je ostalo v njem precej laži. Objavila pa je tudi nove laži o podjetju in znova kršila 1., 2., 3., 4., 5., 15., 17. in 18. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, je prepričan pritožnik.
Pritožnik opozarja, da je novinarkin sogovornik, ki je nastopil v oddaji, izjavil, da gesla za dostop do pojasnil na spletni strani zaposlitve.org ne delujejo in si z njimi ni mogel pomagati. Na spletni strani pa je zapisan napotek obiskovalcem strani, naj v primeru težav pokličejo telefonsko številko, na kateri je pritožnik na voljo 24 ur. Poleg tega omenjena stranka storitve ni naročila na naslov zaposlitve.org, ampak na promocije.org, kar da je razvidno iz računa. Novinarka je tako po prepričanju pritožnika kršila 1. člen kodeksa, saj ni preverila točnosti informacij.
2. člen kodeksa je novinarka kršila, saj da je žaljivo govorila o njegovih storitvah, pravi pritožnik. Kršitev vidi tudi v tem, da je navedla, da so ga štirikrat obravnavali na tržnem inšpektoratu, vendar so dvakrat (anonimno) prijavo ovrgli in ni bil nikoli kaznovan. Novinarki še očita, da je zlorabila spletno stran njegovega podjetja in vdrla v sistem brez gesel, saj ni naročnica storitev.
Ko se je novinarka sklicevala na vir na spletni strani in navedla »mi ne potrebujemo vašega denarja, vseeno morate zakupiti oglasni prostor za 75 evrov,« ni povedala, da je v nogi spletne strani jasno zapisano, da ne gre za zakup oglasnega prostora, temveč za prostovoljni prispevek ali administrativni strošek, namenjen razvoju portala, še očita Gole novinarki. Pritožnik tudi zanika sodelovanje s podjetjem A1, ki mu ga pripisuje novinarka, sodeloval je le z dvema Simobilovima poslovalnicama (predhodnikoma A1 (op. NČR). V zvezi s Kobilarno Lipica pritožnik pojasnjuje, da ji je njegovo podjetje odpisalo račun za opravljeno storitev. Zato tudi naslov Goljufija na spletni strani medija po prepričanju pritožnika nima pravne podlage.
Pritožnik novinarki še očita, da je brskala po zaklenjeni vsebini njegove spletne strani, dosegljivi le z geslom. Na podlagi tega je objavila, da morajo podjetja plačevati 99 evrov članarine. To je bila namera, ki so jo kasneje preklicali, kar registrirani uporabniki lahko preverijo, dodaja pritožnik. Novinarka tudi ni povedala, da so odslej oglasi brezplačni, če jih stranke pokličejo, je še zapisano v pritožbi.
Pritožnik se ne strinja z objavljenim glede spremembe naslova sedeža podjetja, ki naj bi se preselilo na Vrhniko. Kot pojasnjuje, je podjetje za simbolični znesek prodal drugemu podjetju, sam pa je ustanovil novo. Ne drži niti njena navedba, da s podjetniki ni moč kontaktirati prek spletne strani njegovega podjetja. Poklicati je namreč moč tehnično podporo, kar da je zapisano v splošnih pogojih, dodaja pritožnik.
Z navedbami, ki se nanašajo na kršitev 2. člena kodeksa, je novinarka kršila tudi 3. člen, saj je v drugem prispevku le enostransko navedla popravke, ne da bi z njim skušala navezati stik.
V prvi pritožbi pritožnik kršitev 4. člena utemeljuje z očitkom, da je novinarka zamolčala dokaze, ki jih je poslal. V drugi pritožbi dodaja, da je zamolčala podatek, da podjetje nudi brezplačno tehnično podporo na Goletovi zasebni telefonski številki.
Očitki pritožnika, ki se nanašajo na kršitve 15., 17. in 18 člena kodeksa, se vsebinsko ujemajo s tistimi v njegovi prvi pritožbi.

Na pritožbi sta odgovorili novinarka Manca Turk in odgovorna urednica oddaje Kristina Hacin.
Odgovorna urednica zagotavlja, da je novinarka za prispevek opravila obsežno raziskavo in kontaktirala številna podjetja, ki naj bi uporabljala storitve podjetja Borisa Goleta. Uporabnika, ki bi prek njegovih portalov dejansko iskal kadre, niso našli, še več, podjetja, ki jih pritožnik navaja kot reference, v večini primerov sploh niso vedela, da so uporabljana v ta namen, trdi urednica. Žal pred kamero o tem niso želeli govoriti, dodaja. Ob tem pojasnjuje, da jim je Zavarovalnica Sava pri prvem prispevku poslala napačen odgovor, kar so naslednji dan zjutraj popravili, prav tako je novinarka Manca Turk v naslednjem prispevku (26. 3. 2019) to upoštevala in objavila spremenjeni odgovor zavarovalnice.
Urednica dodaja, da so informacije preverili pri obrtni zbornici, kjer so povedali, da so svoje člane že večkrat opozorili na prakso podjetja Borisa Goleta, z njim se je ukvarjal tudi tržni inšpektorat. Drži pa, pravi urednica, da Gole ni bil nikoli obsojen, saj da gre pri njegovih poslih za manjše denarne zneske.
Novinarka Manca Turk v svojem odzivu na pritožbo uvodoma piše, da se je pred objavo pričujočega prispevka obrnila na več strank, za katere Boris Gole pravi, da posluje z njimi. Na portalih njegovega podjetja so zapisani citati direktorjev, ki naj bi portale hvalili. Poklicala jih je okoli deset in vsi so odgovorili, da citatov niso posredovali, trdi novinarka.
Poklicala je tudi večja podjetja, kot sta Pošta Slovenija in A1, v obeh so sodelovanje z Goletom zanikali, pravi. Kobilarna Lipica se je za objavo na portalu Zaposlitve.org. odločila leta 2017, ni pa navezala stika z nobenim delojemalcem, trdi novinarka. Iz Zavarovalnice Sava so ji najprej sporočili, da z Borisom Goletom niso nikoli sodelovali, naslednji dan pa, da je prišlo do napake in da so uporabniški račun odprli leta 2017, pojasnjuje novinarka in dodaja, da je popravek vključila v prispevek. Dokumentov o poslovanju s podjetji, ki jih je poslal Gole, pa v prispevek ni vključila, saj niso bili podpisani s strani strank in niso kazali na sodelovanje s podjetji, trdi novinarka. Pri policiji, Območni obrtno-podjetniški zbornici Celje in Obrtni zbornici je preverila, ali so dobili prijavo zoper Borisa Goleta, in vse tri institucije so ji odgovorile pritrdilno, pravi novinarka. Ugotovila je, da ga je obravnaval tudi tržni inšpektorat. Je pa res, priznava, da Gole nikoli ni bil obsojen, saj gre pri njegovem poslovanju za manjše zneske.
Sogovornika, ki je nastopil v prispevku, kot vira informacije ni razkrila, dodaja novinarka, v skladu z 8. členom kodeksa. Novinarka ni objavila pritožnikovega popravka, ki se glasi: »V prispevku (prvem – op.NČR) je bilo povedano, oziroma javno objavljeno, da stranke poleg tega, da jim je obljubljeno plačilo enkratnega zneska in doživljenjske uporabe portalov, da jim mi izstavljamo dodatne račune. To ni res.« Tega ni objavila, pravi, ker je uporabila pogojnik »naj bi«, s čimer je nakazala, da so to besede njegove stranke.
Ko je uspela pridobiti geslo in uporabniško ime ene od strank, je preizkusila delovanje portala, priznava novinarka. Tako je ugotovila, da so na portalu objavljeni profili iskalcev dela, ki pa jih delodajalec sploh ne more kontaktirati. Ugotovila je še, da mora delodajalec ob enkratnem znesku za doživljenjski oglaševalski prostor za objavo zaposlitvenega oglasa plačati še dodatnih 99 evrov, trdi novinarka.
Nazadnje novinarka pojasnjuje, da sta se z Borisom Goletom dogovorila, da mu pri snemanju zakrijejo le obraz, ne pa imena in priimka.

SKLEP:

Novinarka Manca Turk in urednica oddaje Svet Kristina Hacin nista kršili 1., 2., 3., 4., 5., 15., 17. in 18. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev: Pritožnik v prvi pritožbi trdi, da je neimenovani, na posnetku zakriti sogovornik v prispevku 25. 3. 2019 dejal, da je njegovo podjetje zahtevalo dodatno plačevanje svojih storitev, pri čemer novinarka v drugem prispevku naslednji dan naj ne bi upoštevala zahtevanega popravka pritožnika. Enako naj bi ravnala v primeru posla z Zavarovalnico Sava, dodaja pritožnik. Razsodišče ugotavlja, da je novinarka navedbo sogovornika o dodatnem plačevanju preverila na spletni strani podjetja in ugotovila, da je zahteva po doplačilu obstajala. NČR meni, da novinarka ni odgovorna za napako pri navedbi, da Zavarovalnica Sava z Goletom ni poslovala, saj ji je zavarovalnica šele naslednji dan poslala popravek, da je do sodelovanja prišlo. Novinarka je napako popravila v naslednjem prispevku. Novinarka in urednica torej nista kršili 1. člena kodeksa.

V svoji drugi pritožbi Gole kršitev 1. člena kodeksa vidi v izjavi zakritega sogovornika, da si z geslom na spletni strani zaposlitve.org ni mogel pomagati, ob tem pravi, da mu je bila na portalu na voljo pritožnikova osebna telefonska številka. Razsodišče ne more ugibati, kaj natančno je novinarkin sogovornik mislil z izjavo, da si ni mogel pomagati, očitno pa ni dobil storitve, ki jo je pričakoval. Ob tem pa razsodišče ugotavlja, da gre za izjavo sogovornika in ne novinarke, poleg tega pa to ni ključen dokaz, na katerega je novinarka oprla svoje dvome o poslovanju pritožnika. Novinarka torej ni kršila 1. člena kodeksa.

Po mnenju razsodišča novinarka v prispevku poroča o domnevno spornem poslovanju podjetij Borisa Goleta in se z ničemer ne dotika njegove osebnosti. V primerih, ki jih navaja pritožnik, ne gre za osebno žaljivo predstavljanje podatkov in dejstev, novinarka in urednica torej nista kršili 2. člena kodeksa.

Z navedbo »mi ne potrebujemo vašega denarja, vseeno morate zakupiti oglasni prostor za 75 evrov,« novinarka ni kršila 2. člena kodeksa. Navedba ni žaljiva, poleg tega pritožnik v svojih izjavah sam govori o plačilih za storitve in o pristojbini in ne o prostovoljnem prispevku ali administrativnem strošku, kar navaja v pritožbi.

NČR v prispevku ni ugotovilo kršitve 3. člena kodeksa. Pritožnik večino navedb o kršitvi 3. člena kodeksa povezuje z onimi o kršitvi 2. člena. NČR ugotavlja, da je novinarka svoje navedbe v prispevku podkrepila z izjavami sogovornikov, ki jih Gole omenja kot svoje stranke, z domnevnimi in resničnimi strankami, s policijo, z Območno obrtno podjetniško zbornico Celje, Obrtno zbornico Slovenije in s tržnim inšpektoratom. To dokazuje s kopijami komunikacije z naštetimi. Besedo je dala tudi samemu Borisu Goletu in tako zadostila zahtevi kodeksa po odzivu v primeru hude obtožbe. Sam pritožnik pa prilaga posnetek telefonskega pogovora z novinarko po prvi objavi, v katerem pa se sliši le glas Borisa Goleta. Pred drugo objavo novinarka s pritožnikom ni navezala stika. Vendar NČR ugotavlja, da navedbe tudi v drugem prispevku niso hude obtožbe, zato 3. člen ni bil kršen.

Pritožnik omenja naslov Goljufija oziroma Goljuf pod objavo prispevkov na spletni strani 24ur.com. NČR ugotavlja, da gre za označevalec (tag) pod prispevkom, ki jih spletni mediji uporabljajo za označevanje člankov s podobno vsebino in ne za besedilo prispevka. Označevalec le namiguje na skupno vsebino podobnih prispevkov in ne označuje pritožnika za goljufa, poleg tega je novinarka, kot je že pojasnjeno, pridobila odziv pritožnika, zato 3. člen ni bil kršen.

Dokumentov, ki jih je pritožnik priložil kot odgovor k prvemu prispevku, novinarka ni zamolčala, saj jih je omenila. Kot piše, njihove vsebine ni predstavila, ker je dvomila v njihovo verodostojnost. Po mnenju razsodišča novinarka ni zamolčala ključnih informacij za razumevanje obravnavane teme in zato ni kršila 4.člena kodeksa. Pojasnilo glede domnevnega zamolčanja informacije, da imajo uporabniki portala v primeru tehničnih težav, telefonsko številko pritožnika objavljena na spletni strani, pa je razsodišče podalo že pri obrazložitvi k 1. členu.
NČR ugotavlja, da v prispevku ni nepotrjenih informacij, govoric ali ugibanj, v njem nastopajo konkretne osebe. Novinarka in urednica zato nista kršili 5. člena kodeksa.
Prispevek je informativen, elementov komentarja v njem ni, novinarka in urednica nista kršili 15. člena kodeksa, ugotavlja NČR.

Boris Gole je v prispevku nastopil, pri čemer so upoštevali njegovo zahtevo, naj mu zakrijejo obraz. Novinarka zagotavlja, da ni zahteval, naj ne objavijo njegovega imena in priimka. Ne glede na to pa je bila vsebina prispevkov domnevno sporno poslovanje njegovih podjetjih, za kar nedvomno obstaja javni interes, zato novinarka kljub razkritju njegove identitete ni pretirano posegla v njegovo zasebnost. Novinarka in urednica nista kršili 17. člena kodeksa.

Pritožnik ne navaja, s katerimi konkretnimi navedbami naj bi novinarka kršila 18. člen kodeksa, ki med drugim pravi, da nihče ni kriv, dokler ni pravnomočno obsojen. NČR ugotavlja, da v prispevku ni informacij, ki bi pritožnika prikazovale kot krivega brez pravnomočne obsodbe. Novinarka in urednica torej nista kršili 18. člena kodeksa.