Skupščini Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije sta sprejeli spremembe Kodeksa novinarjev Slovenije. Spremembe začnejo veljati z današnjim datumom, torej 5. novembra 2019. Novinarsko častno razsodišče bo pritožbe zoper vse novinarske prispevke, ki so bili objavljeni do danes, vključno z današnjim dnem, obravnavalo po starem Kodeksu novinarjev Slovenije.
Spremembe se nanašajo predvsem na člene o zasebnosti, torej 17., 18., 19. in 22. člen. Vsebinski sklop elektronske publikacije se razširja s 16. a členom, ki zahteva transparentnost pri popravljanju napak in dopolnjevanju že objavljenih prispevkov v spletnih medijih.
Redakcijsko so spremenjeni tudi 24., 28. in 29. člen.
18. člen je spremenjen tako, da obravnava le domnevo nedolžnosti. Dikcija je natančnejša in vsebuje domnevo nedolžnosti v različnih postopkih, vključuje pravnomočnost in dokončnost odločitev pristojnih organov. Dodani drugi stavek pa novinarja napotuje k pravilni uporabi domneve nedolžnosti.
V 19. člen, ki zahteva posebno obzirnost, so po novem vključene le ranljive skupine, brez oseb, ki jih je doletela nesreča, ki so zdaj del 17. člena.
Pri odraslih žrtvah hudih kaznivih dejanj se je v praksi razsodišča izkazalo, da absolutna prepoved v nekaterih primerih ne vzdrži (javne osebe, v primeru atentata na politika, hujšega kaznivega dejanja s področja gospodarskega kriminala …). Odrasle žrtve in storilce ostalih kaznivih dejanj zato zdaj obravnava 17. člen, ki predvideva tehtanje med škodo, povzročeno s posegom v zasebnost, in javnim interesom, in ne več absolutne prepovedi.
22. člen je dopolnjen s popolno prepovedjo razkritja identitete žrtev in njihovih svojcev ter identitete storilcev, če bi z razkritjem njihove identitete razkrili tudi identiteto žrtve, ko gre za kazniva dejanja, v katera so vpleteni mladoletniki, kar izhaja tudi iz prakse razsodišča. Ostaja pa prepoved razkritja identitete žrtev v primerih spolnih zlorab in družinskih tragedij.
Obrazložitve vseh sprememb si lahko preberete tukaj.