Dom starejših občanov Kočevje proti Andreji Lončar in Nataši Repovš ter Blažu Jarcu (Planet TV, Siol.net)

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik), Bojan Šuštar, Nataša Štefe, Miha Šepec, Irena Brejc in Jelena Aščić (člani), je na seji 9. 1. 2020 v primeru Dom starejših občanov Kočevje, zanj OD Križaj, proti novinarkama Andreji Lončar in Nataši Repovš ter odgovornemu uredniku Blažu Jarcu (Planet TV) ugotovilo, da so novinarki in urednik kršili Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Dom starejših občanov Kočevje, zanj OD Križaj, proti novinarkama Andreji Lončar in Nataši Repovš ter odgovornemu uredniku Blažu Jarcu (Planet TV)

Povzetek pritožbe: Pritožba se nanaša na prispevek z naslovom “Kako v domu za upokojence Kočevje ravnajo z nepokretnimi starostniki?”, ki je bil 26. aprila 2019 objavljen na Planet TV v oddaji Danes, in na članek o isti temi na spletni strani siol.net. V obeh opisujejo, da je sorodnik nepokretnega starostnika v Domu starejših občanov v Kočevju že dlje časa opazoval razmere in uredništvu poslal fotografije, ki kažejo, da so obrazci, ki so pritrjeni na posteljo in v katere zaposleni vpisujejo čas obračanja starostnika, zaužitih zdravil in tekočin, izpolnjeni vnaprej. Povzemajo tudi izjavo tega sorodnika, ki ni želel biti imenovan: da so na primer dali starostniku antibiotik ob 17.00 in ne ob 20.00. Fotografija tudi kaže, da je bil obrazec pred 15. uro izpolnjen že za termine ob 17.00, 19.00, 22.00, pa tudi za naslednji dan ob 3. in 5. uri zjutraj.

Pritožnik je prvotno navedel, da je poskušal pridobiti posnetek prispevka na Planetu TV, ker posnetek na spletni stranihttps://siol.net/novice/slovenija/kako-v-domu-za-upokojence-kocevje-ravnajo-z-nepokretnimi-starostniki-video-496183 ni enak tistemu, ki je bil objavljen na TV, a ga ni dobil. V dopolnitvi pritožbe pooblaščenec sporoča, da je pritožniku uspelo pridobiti posnetek prispevka preko kliping agencije, a na povezavi, ki jo je razsodišču posredoval pritožnik, te vsebine ni (več). Iz odvetniške družbe, ki zastopa pritožnika, je NČR prejelo pojasnilo, da so posnetek prispevka “shranili med dokumente, vendar je tudi od tam izginil”. Sporočili so še, da posnetka prispevka ne morejo pridobiti, enako tudi ne magnetograma prispevka.

V pritožbi in dopolnitvi pritožbe novinarkama in odgovornemu uredniku očitajo kršitev 1., 3., 4., 5., 6., 8.,10., 15. in 19. člena.
Novinarka Andreja Lončar je 16. aprila 2019 direktorici doma po elektronski pošti poslala vprašanja, na katera ji je direktorica naslednji dan odgovorila in jo povabila na obisk doma, kamor je 26. aprila prišla novinarka Nataša Repovš. Pritožnik piše, da je intervju z ogledom doma trajal od 12.45 do 13.30. Novinarka je direktorici pokazala tudi fotografije, ki jih je imela na svojem telefonu, a na hitro, da si jih direktorica ni mogla dobro ogledati. Pritožnik navaja, da je bil del intervjuja objavljen na spletni strani in v televizijski oddaji, niso pa objavili dela intervjuja, v katerem je direktorica doma govorila o pritožbenih poteh, ki jih imajo na voljo uporabnik in njegovi svojci, ti se v obravnavanem primeru niso odločili za nobeno od možnosti za pritožbo. V nadaljevanju še opisuje, kako je novinarka snemala dva uporabnika doma, v televizijski oddaji je eden izjavil, “da je oskrba še kar, hrana pa je kot za prašiče”, tretja stanovalka pa je v prispevku bivanje v domu opisala pozitivno. V pritožbi je še zapisano, da je novinarka prispevek zaključila z besedami: “Kako pa je za štirimi stenami pri oskrbi nepokretnih, vedo le tisti, ki so zraven; malomarnosti ni bilo, ukrepov ni bilo, v domu vztrajajo, pri nas je vse v redu.”

Pritožnik novinarki očita, da ni preverila informacije o prehrani, ki jo nudijo v domu, zato je po njegovem mnenju kršila 1. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. Dodaja, da bi morala o prehrani vprašati direktorico pa tudi tretjo stanovalko, ki je pristopila k intervjuju, a ju ni. Pritožnik je prepričan, da je izjava o prehrani huda obtožba, zaradi katere bi moral pridobiti odziv tistih, ki jih obtožba zadeva. Ker novinarka ni pridobila odziva, je pritožnik prepričan, da je s tem kršila 3. člen kodeksa.

Novinarka tudi ni objavila dela intervjuja, v katerem je direktorica izpostavila možne pritožbene poti, zato je po mnenju pritožnika zamolčala informacije, ki so ključne za razumevanje obravnavane teme. V prispevek bi morala, piše pritožnik, vključiti tudi širši opis razmer v domovih za starejše, te razmere so nanizane v pritožbi; 4. člen kodeksa je po mnenju pritožnika kršila tudi zato, ker se je osredotočila le na “ugotovljeno senzacijo”.

Novinarka bi morala opozoriti, piše pritožnik, da z izjavo o kakovosti prehrane objavlja nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja, a tega ni storila, zato ji pritožnik očita kršitev 5. člena kodeksa.

Vir novinarke je bil sorodnik nepokretnega starostnika, ki ni želel biti imenovan, pritožnik piše, da bi moral sorodnik ubrati pritožbene poti, ne pa ustvariti medijskega linča. Ker ni navedla vira, pritožnik novinarki očita kršitev 6. člena kodeksa.

“Pritožnik še navaja, da glede anonimnosti vira ne obstajajo okoliščine iz 8. člena kodeksa,” je zapisano v pritožbi.

10. člen kodeksa pa naj bi novinarka kršila, ker je z naslovom “Kako v domu za upokojence Kočevje ravnajo z nepokretnimi starostniki?” na senzacionalističen in zavajajoč način prikazovala, da z vsemi nepokretnimi starostniki ravnajo neprimerno.

Kršitev 15. člena kodeksa pritožnik prepoznava v zaključku prispevka: “Kako pa je za štirimi stenami pri oskrbi nepokretnih, vedo le tisti, ki so zraven; malomarnosti ni bilo, ukrepov ni bilo v domu vztrajajo, pri nas je vse v redu,” ki po prepričanju pritožnika vsebuje vrednostno sodbo brez kakršnekoli podlage; je neresničen, zavajajoč in izmišljen.

Direktorica doma je v intervjuju povedala, da je bilo ravnanje negovalca samovoljno; kolikor ji je znano, se je to zgodilo samo enkrat. V delu intervjuja, ki ni bil objavljen, pa je še razložila, da zadevo raziskujejo in da bo po pridobitvi informacij tudi ukrepala. “Ukrepi so bili izvedeni,” piše pritožnik, ki še dodaja, da se zaveda svoje odgovornosti in da nikoli ni trdil, da je tak dogodek “v redu”.

“Starostniki, ki so nepokretni, sodijo med huje prizadete ali bolne osebe in so zelo ranljiva populacija,” začne pritožnik z argumentiranjem kršitve 19. člena , v nadaljevanju pa opisuje problematiko domov za starejše, zaključi pa z ugotovitvijo, da so na hitro pripravljene zgodbe z udarnim naslovom, tik pred prazniki, poceni prodane že tako ranljivim starostnikom in njihovim svojcem in da je prispevek sprožil val sovražnih komentarjev o vseh domovih za starejše v državi.

Pritožnik novinarkama očita nekorektnost zaradi tega, ker sta se napovedovali v domu, pa nista prišli ob dogovorjenem času, pa tudi zato, ker je namesto prve prišla druga novinarka, za katero ni bilo jasno, ali prihaja zaradi iste teme. Odgovorni urednik je po mnenju pritožnika kršil vse navedene člene kodeksa, ker je dovolil objavo članka na spletni strani in prispevka v televizijski oddaji.

Novinarki in odgovorni urednik na poziv niso odgovorili.

SKLEP:

Kršitev 1., 3. in 5. člena razsodišče ni obravnavalo. Novinarki Andreja Lončar in Nataša Repovš ter odgovorni urednik Blaž Jarc niso kršili 4., 6., 8., 10. in 19. člena. 15. člen kodeksa sta kršila novinarka Andreja Lončar in odgovorni urednik Blaž Jarc.

Obrazložitev: Ker Novinarskemu častnemu razsodišču nista bila dostopna posnetek ali vsaj magnetogram prispevka, objavljenega v oddaji Danes na Planet TV, se glede očitanih kršitev v tem prispevku razsodišče ni opredeljevalo. Obravnavalo je le članek novinarke Andreje Lončar, objavljen na siol.net. Razsodišče ni obravnavalo očitanih kršitev 1., 3. in 5. člena kodeksa.

Pritožnik novinarkama in uredniku očita, da niso objavili dela intervjuja, v katerem je direktorica govorila o pritožbenih poteh, ki so na voljo v takih primerih. Sorodnik, ki je opazil in fotografiral obrazce, se je odločil, da o tem obvesti neposredno medij, kar je njegova pravica izbire, zato razsodišče ni prepoznalo zamolčanja informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme, s čimer bi bil kršen 4. člen.

Novinarka je v članku navedla vir, to je sorodnik nepokretnega starostnika, ki ni želel biti imenovan, zato ga je v skladu s tem zaščitila. Razsodišče posledično ni ugotovilo kršitve 6. člena. V pritožbi piše: “Pritožnik še navaja, da glede anonimnosti vira ne obstajajo okoliščine iz 8. člena kodeksa. ” Iz tega zapisa sicer ni mogoče sklepati, kaj konkretno pritožnik novinarkama in odgovornemu uredniku očita, a po vsem, kar je razsodišču znano, ni mogoče ugotoviti kršitve 8. člena. Z virom so se dogovorili za zagotavljanje anonimnosti, 8. člen tudi določa, da se takšen vir lahko uporabi le, če informacij novinar ni mogel pridobiti na drugačen način, objava pa je v javnem interesu. V opisanem primeru novinarka informacij o izpolnjevanju obrazcev ni mogla pridobiti drugače, objava o ravnanju z nepokretnim starostnikom v domu pa je v javnem interesu. Novinarka je v tem primeru spoštovala dogovor o anonimnosti, kot je zapisano v 8. členu kodeksa.

V naslovu “Kako v domu za upokojence Kočevje ravnajo z nepokretnimi starostniki?” novinarka po mnenju razsodišča ni potvarjala vsebine. Tak naslov ni slabšalen. Res je, da je uporabljena množina (“z nepokretnimi starostniki”), v članku pa je opisano ravnanje z enim starostnikom, a naslov je zapisan kot vprašanje, na katerega novinarka išče odgovor, zato naslov ne pomeni, da tako v domu ravnajo z vsemi nepokretnimi starostniki. Kršitve 10. člena razsodišče ni ugotovilo.ni.

V zaključni trditvi (“kako pa je za štirimi stenami pri oskrbi nepokretnih vedo le tisti, ki so zraven; malomarnosti ni bilo, ukrepov ni bilo, v domu vztrajajo, pri nas je vse v redu”), predvsem v delu, v katerem novinarka omenja, da ni bilo ukrepov, in dodaja, da v domu vztrajajo, da je pri njih vse v redu, ni razvidno, ali gre za novinarkin komentar ali informacijo. Nejasnost je še večja zaradi v podnaslovu izpostavljene izjave direktorice, da se je zgodila napaka. Razsodišče zato ugotavlja kršitev 15. člena. Glede omembe ukrepov, za katere novinarka trdi, da jih ni bilo, drugače pa naj bi o tem direktorica govorila v neobjavljenem delu intervjuja, se razsodišče ne more opredeljevati.

NČR soglaša s trditvijo pritožnika, da nepokretni starostnik sodi med huje prizadete ali bolne osebe, do katerih je treba pokazati posebno obzirnost pri zbiranju informacij in poročanju. V članku ni mogoče najti dokaza, da je novinarka ravnala neobzirno, saj je bilo izhodišče prispevka ravno opozarjanje na neprimerno ravnanje zaposlenih z nepokretnim starostnikom, pri čemer ni navedla njegovih osebnih podatkov ali objavila fotografije. Kršitve 19. člena razsodišče ni ugotovilo.