Stališče NČR DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik), Irena Brejc, Sonja Merljak Zdovc, Katarina Vučko, Nataša Štefe je na seji 17. junija 2020 v primeru Ivan Seljak proti novinarki Moni Černe, Slovenske novice, ugotovilo, da Moni Černe ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.
Primer: Ivan Seljak proti novinarki Moni Černe, Slovenske novice
Povzetek pritožbe in odgovora novinarke
Slovenske novice so 2. decembra 2019 objavile članek novinarke Moni Černe Načelnik gradi na črno (na naslovnici s fotografijami), ki se nadaljuje na dveh naslednjih straneh časnika pod naslovom Načelnik upravne enote zida na črno, v katerem je pritožnik, upokojeni načelnik upravne enote Piran, čigar primer članek obravnava, prepoznal kršenje 1., 2., 3., 4., 6. in 18. člena Kodeksa novinarjev Slovenije. Novinarki očita, da je članek napisan nestrokovno, tendenciozno, z namenom prikazati pritožnika v luči kršitelja predpisov. Petindvajset let je bil direktor Območne geodetske uprave Koper in deset let načelnik UE Piran in je odločal o izdaji gradbenih dovoljenj. Vedno se je trudil delovati strokovno in transparentno. Članek mu je škodoval, ga omadeževal, ponižal in umazal njegovo dobro ime v očeh pretežnega dela javnosti.
V pritožbi ni posebej navedeno, kako in na kakšen način naj bi novinarka kršila posamezne člene kodeksa, zato je bil pritožnik pozvan k dopolnitvi pritožbe. V njej posebej navaja kršitev 1. člena kodeksa, ki naj bi jo novinarka storila predvsem s trditvijo v naslovu, da gre za črno gradnjo, kar ni resnično oz. ne drži. Po njegovem prepričanju je pravnomočno gradbeno dovoljenje UE Piran, izdano 25. 9. 2018, tudi po pobudi za razveljavitev po nadzorstveni pravici, o čemer je po uradni dolžnosti 26. 9. 2019 odločalo Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), ostalo v veljavi. Zato sta oba naslova članka, tisti na naslovnici in v notranjosti, laž oz. neresnica. Posebej navaja tudi kršitev 18. člena , češ da je novinarka zmotno povzela nadzorstveno odločbo MOP-a, da so pritožniku izdali nezakonito gradbeno dovoljenje, kar ne drži; postopek še ni končan, ker se je pritožil na Upravno sodišče. Meni, da članek zlorablja drugostopenjsko odločbo MOP-a, da novinarka Moni Černe manipulira s podatki, vpleta zaposlene na piranski upravni enoti, ipd. Drugostopenjska odločba namreč ugotavlja, da ni razlogov za odpravo gradbenega dovoljenja po nadzorstveni pravici, piše g. Seljak, ugotavlja le nezakonitost gradbenega dovoljenja, s čimer se sam ne strinja, zato se je pritožil na Upravno sodišče RS, ki bo odločilo o sporu. Novinarka je bila seznanjena, da upravni spor še teče in ni končan, zato je kršila 18. člen kodeksa.
Novinarka na pritožbo odgovarja, da je članek napisala z vso skrbnostjo, korektno in profesionalno, upoštevaje kodeks in moralna načela. Prijavitelja osebno ne pozna, UE Piran tudi nikoli ni vodil upravnega postopka, v katerem bi bila udeležena sama ali njeni bližnji, kar bi lahko vplivalo na pristranskost njenega pisanja. Namen članka je obveščanje javnosti o temi v splošnem interesu, nikakor pa ne z očitanim namenom škodovanja, kot piše v pritožbi. Zavrača vse očitane kršitve Kodeksa novinarjev Slovenije. K odgovoru na pritožbo je priložila tudi dokumentacijo, na podlagi katere je bil članek napisan.
Članek po njenem mnenju poroča o morebitnem nezakonitem ravnanju javnih uslužbencev (konkretno o primeru nelegalnih gradenj), kar je gotovo v javnem interesu. Dolžnost in pravica medijev je, da o morebitnih nezakonitostih njihovega delovanja obveščajo javnost. Poroča torej o primeru nekdanjega načelnika UE Piran, ki je gradil na podlagi gradbenega dovoljenja, izdanega s strani upravne enote, ki jo je nedavno še vodil. Na izdano pravnomočno gradbeno dovoljenje investitorju g. Seljaku je prišel ugovor/prijava zaradi domnevne pristranosti vodje oddelka za občo upravo in skupne zadeve, ki je odločbo izdala, in višjega svetovalca, ki jo je pripravil, čeprav se je investitor Seljak, kot navaja sam, iz postopka izločil. O (ne)zakonitosti tega dovoljenja je nato po nadzorstveni dolžnosti odločalo Ministrstvo za okolje in prostor, ki je z odločbo MOP-a št.35108-222/2019-7, ki jo je priložil že pritožnik, ugotovilo nezakonitost odločbe UE Piran št. 313.125/2018-13. V postopku za pridobitev Seljakovega gradbenega dovoljenja na UE Piran so ugotovili očitno kršitev materialnega predpisa (1. in 2. odst. 274.člena ZUP). Zato je nadzorstveni organ razveljavil odločbo o gradbenem dovoljenju po uradni dolžnosti. Novinarka navaja, da je na podlagi te odločbe MOP-a in zaradi dejstva, da je bil pritožnik v času izdaje gradbenega dovoljenja še načelnik UE Piran, ministrstvo sprožilo postopke pred Komisijo za preprečevanje korupcije zaradi domnevnih kršitev dolžnega ravnanja in integritete javnih uslužbencev v državnih organih in upravah lokalne skupnosti, pa tudi pri inšpekciji za sistem javnih uslužbencev zaradi domnevnih kršitev določil 100. člena Zakona o javnih uslužbencih. Zoper pritožnika in še dva osumljena je zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic po 257. členu Kazenskega zakonika sprožen postopek na Okrožnem tožilstvu v Ljubljani.
Novinarka izjavlja, da iz odločbe MOP-a z dne 26. 9. 2019 izhaja ugotovitev o nezakonitosti Seljakovega gradbenega dovoljenja UE Piran z dne 25. 9. 2018, zato v naslovu in članku ni neresničnih navedb. Enaka so pojasnila MOP-a, ki jih je pridobila pred pripravo članka in jih prilaga odgovoru. Besedna zveza »črna gradnja« pomeni le, da gre za nedovoljeno gradnjo. Očitek pritožnika, da v naslovu in članku ne navaja resnice, zavrača, čeprav opozarja, da ni avtorica naslova članka. Naslovi članka, sicer znakovno omejeni, po njenem mnenju na primeren način prikažejo vsebino članka, da je namreč pritožnik gradil na podlagi gradbenega dovoljenja, za katerega je bilo pozneje ugotovljeno (v odločbi MOP-a), da je nezakonito (zaradi odstopanja gabaritov, oblike in števila gradbenih objektov, o čemer dodaja fotografije). Novinarka je prepričana, da je pred objavo pridobila vse dostopne informacije in preverila njihovo točnost, članek vsebuje podatke iz uradnih listin in odzive pristojnih organov. Opozarja na sodno prakso (navaja številke sodb ustavnega in drugih sodišč), da se naslov članka vedno presoja v kontekstu vsebine celotnega članka. Navedeno po njenem dodatno utemeljuje v članku opisano nedovoljeno oziroma »črno« gradnjo, zato zavrača očitek, da je kršila 1. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.
Članek je napisan nevtralno in korektno, do ravnanj pritožnika se ni osebnostno opredeljevala; predstavljeni podatki niso bili prikazani na osebno žaljiv način, zato ni kršila 2. člena kodeksa. Ne gre za žaljive navedbe niti za hude obtožbe, kot meni pritožnik, saj članek poroča o ugotovitvah pristojnih organov glede gradbenega dovoljenja. Pred objavo je pridobila tudi mnenje pritožnika in njegov odziv korektno povzela, zato ni kršila 3. člena kodeksa. Ker ni zamolčala nobenih znanih informacij, meni, da ni bil kršen 4. člen kodeksa. V članku je jasno zapisano, da podatki o nezakonitosti gradbenega dovoljenja izhajajo iz ugotovitev MOP-a. Ne gre torej za govorice, ugibanja ali nepotrjene informacije, o čemer govori 5. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, torej ga ni kršila. V članku je tudi zapisano, kako je pridobila podatke, torej ni kršila 6. člena kodeksa. Ni kršila niti 18. člena kodeksa, kar ji očita pritožnik, češ da je postopek še v teku. V članku je obravnavala odločbo MOP-a, zoper katero ni možna pritožba, lahko pa se sproži upravni spor, kar je g. Seljak tudi storil. Iz članka se jasno lahko razbere, da odločba še ni pravnomočna, da bo o (ne)zakonitosti gradbenega dovoljenja odločalo upravno sodišče.