Simona Razpotnik proti siol.net, Primožu Cirmanu in Vesni Vukovič, proti 24ur.com in Veroniki Lavrenčič ter proti dnevnik.si in avtorju AH

Stališče/razsodba NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Sonja Merljak Zdovc, Peter Merc, Katarina Vučko, Bojan Šuštar in Irena Brejc, je na seji 7. julija 2020 ugotovilo, da

(1.) v primeru pritožbe Simone Razpotnik, zanjo Odvetniška družba (OD) Čeferin, proti spletni strani siol.net zaradi prispevka »Sum podkupovanja na Darsu: vročajo krivdne odpovedi« z 19. 11. 2019, avtorjev Primoža Cirmana in Vesne Vuković, sta novinarja kršila Kodeks novinarjev Slovenije,
(2.) v primeru pritožbe Simone Razpotnik, zanjo OD Čeferin, proti spletni strani 24ur.com zaradi prispevka »Sumi podkupovanja: na Darsu se vrstijo krivdne odpovedi vodilnih« z 19.11.2019 avtorice Veronike Lavrenčič, je novinarka kršila Kodeks novinarjev Slovenije in
(3.) v primeru pritožbe Simone Razpotnik, zanjo OD Čeferin, proti spletni strani dnevnik.si zaradi prispevka »Dars: Dobavitelji podkupovali vodjo javnih naročil?« z 19.11.2019, avtor AH, je novinar/ka kršil(a) Kodeks novinarjev Slovenije.

Brane Piano je glasoval proti razsodbi/stališču in napisal ločeno mnenje.

Primer: Simona Razpotnik proti siol.net, Primožu Cirmanu in Vesni Vukovič, proti 24ur.com in Veroniki Lavrenčič ter proti dnevnik.si in avtorju AH

Pritožnica je preko OD Čeferin na NČR 5. 12. 2019 naslovila tri posamične pritožbe in jih po pozivu NČR v skupni pritožbi s 23. 12. 2019 dopolnila.

Pritožba se nanaša na prispevek »Sum podkupovanja na Darsu: vročajo krivdne odpovedi« avtorjev Primoža Cirmana in Vesne Vuković, objavljen od 19. 12. 2019 dalje na siol.net. Pritožnica trdi, da sta bila »na podlagi omenjenega prispevka« istega dne v dveh drugih medijih objavljena še dva prispevka: na 24.ur prispevek »Sumi podkupovanja: na Darsu se vrstijo krivdne odpovedi vodilnih« Veronike Lavrenčič, na dnevnik.si pa prispevek »Dars: Dobavitelji podkupovali vodjo javnih naročil?« avtorja AH. Pritožnica meni, da so vsi omenjeni novinarji z objavo prispevkov kršili 3. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju – kodeksa), saj prispevki vsebujejo hude obtožbe o podkupovanju, pa vendar novinarji niso poskusili pridobiti odziva pritožnice. Pritožnica pravi, da že iz samega prispevka na siol.net izhaja, da »so navedbe o korupciji domnevne in neraziskane«, nepridobitev odziva pritožnice pa kaže na »namerno omalovaževanje in šikaniranje«. Ker prispevek na siol.net navaja tudi prejšnje funkcije in zaposlitve pritožnice, postavlja pod vprašaj »korupcije« velik del kariere pritožnice, omenjanje jadranja pritožnice pa so »izjemno neokusne« (…) »navedbe in namigovanja«, s čimer naj bi Cirman in Vuković kršila tudi 2. člen kodeksa.

Pritožnica sama potrjuje, da je siol.net 5. 12. 2019 objavil njen popravek oz. prikaz nasprotnih dejstev. V njem pravi, da je odpoved njene pogodbe o zaposlitvi na DARS nezakonita in da bo to dokazala v sodnem postopku, saj očitki temeljijo na njenem zasebnem življenju in da se tudi uprava DARS redno udeležuje dogodkov in druženj s poslovnimi partnerji in izvajalci v postopkih javnih naročil.

Urednik 24ur.com je objavo popravka zavrnil, ker ta ne zanika navedb. Pritožnica se s tem stališčem ne strinja, saj po njenem popravek zanika navedbe o »sumu korupcije«.
Urednik dnevnik.si se na zahtevo o objavi popravka ni odzval.

Pritožnica se v zvezi z neobjavo oz. neodzivnostjo sklicuje tudi na kršitve Zakona o medijih, o čemer pa NČR ni pristojno razsojati.

Siol.net oz. novinarja Primož Cirman in Vesna Vuković sta se na poziv NČR odzvala na očitane kršitve in zavrnila očitke o kršitvi kodeksa.

Glede očitane kršitve 3. člena pravita, da ne drži, da ne bi poskušala pridobiti odziva pritožnice. Informacije sta preverjala na več mestih. 18. novembra 2019 jima je predsednik NS DARS Jože Oberstar potrdil, da je uprava Darsa nadzorni svet »seznanila s postopkom odpovedi dveh zaposlenih«. Objavila sta samo ime pritožnice, saj so jima njeno identiteto potrdili trije viri. Na DARS jima niso želeli posredovati telefonske številke pritožnice. Prispevek sta zato objavila brez njenega odziva in iz enakega razloga izpustila podrobnosti o razlogih za njen odhod. Navedla sta le, da je DARS proti njej začel postopek krivdne odpovedi, da ji očitajo kršitev Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), da so ji zapečatili pisarno in prepovedali vstop na sedež družbe, da je bila najmanj enkrat na večdnevnem jadranju z vodilnimi uslužbenci podjetij, ki na DARS dobivajo posle, najem jadrnice pa naj bi plačalo eno od teh podjetij.

Pravita, da sta namenoma zamolčala podatke, ki jih nista mogla preveriti pri pritožnici, in sicer, s katerimi osebami iz podjetij dobaviteljev je bila na jadranju, kdo je plačal jadranje in katere postopke javnega naročanja, v katerih so sodelovali ti dobavitelji, je vodila.

Zapisala sta, da »bomo Razpotnikovo za pojasnila zaprosili danes« in sta jo zato 20. 11. 2019 tudi klicala na mobilno številko, ki sta jo dan kasneje pridobila in ki jo je pritožnica vrsto let uporabljala. Cirman ji je poslal SMS z naslednjo vsebino: »Spoštovana ga. Razpotnik, sem Primož Cirman, novinar Siol.net. Bi želeli kakorkoli komentirati vašo razrešitev in odpoved na Darsu? Vnaprej hvala.« Odgovora nista prejela, zato nadaljevanja članka nista objavila. Dan kasneje je Cirman za kontakt s pritožnico prosil še nekdanjo visoko uslužbenko DARS in dobil odgovor: »Glede kontakta vprašam in sporočim«. Sporočila nista dobila.

Je pa pritožnica 5. decembra gostovala na TV Slovenija v oddaji Tarča in novinarja sta to razumela kot njeno odločitev, da z mediji komunicira selektivno.

Cirman in Vuković trdita, da sta storila vse, da bi pridobila odziv pritožnice. Zanikata, da bi šlo za njeno namerno omalovaževanje in šikaniranje, saj sta informacijo o njeni krivdni odpovedi preverjala pri uradnih virih, zamolčala pa vse podrobnejše informacije, ki bi lahko povzročile škodo njej in drugim osebam. Nadaljevanja članka nikoli nista napisala.

Prav tako zanikata očitek o kršitvi 2. člena kodeksa. V prispevku nista nikjer »osebno žaljivo predstavljala podatkov in dejstev o pritožnici, nista uporabljala stilnih kvalifikatorjev ali kakršnih koli subjektivnih obtožb. Posebej sta poudarila, da zadeva ni povezana z vodenjem razpisa za Karavanke. Nista navajala »hudih obtožb, ki se nanašajo na namigovanja o korupciji pri opravljanju funkcije vodje oddelka za javna naročila«, ampak sta le poročala o dogajanju, saj je DARS gospodarska družba v lasti Republike Slovenije, sumi o konfliktih interesov ali protikurupcijskega zakona v DARS pa so v največjem mogočem javnem interesu.

Zanikata tudi, da bi šlo za obtožbe o prejšnjih zaposlitvah pritožnice, saj prispevek le povzema njeno karierno pot ter pod vprašaj nikakor ne postavlja velik del njene kariere. Navedla sta le, da jo je nekdanja uprava DARS leta 2015 razrešila kot predsednico strokovne komisije za gradnjo prve etape avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje in da jo je nova uprava vrnila na položaj vodje javnih naročil. Takrat je Cirman v prispevku v Dnevniku celo napisal: »Po naših informacijah je namreč Darsova uprava pred dnevi razrešila predsednico strokovne komisije za izbiro izvajalca Simono Razpotnik. To je storila brez utemeljitve, kar je že sprožilo ugibanja, ali ni v ozadju te odločitve tudi pritisk za izbiro »pravega izvajalca del.« Iz tega izhaja, da je novinar takrat podvomil v razloge za odstavitev sedanje pritožnice ter dokazuje, da je ni imel razloga prikazovati v negativni luči.

24ur.com in dnevnik.si oz. avtorji prispevkov v teh medijih se na poziv NČR, da odgovorijo na očitane kršitve, niso odzvali.

SKLEP:

Novinarja spletne strani siol.net Primož Cirman in Vesna Vukovič nista kršila 2., sta pa kršila 3. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. Novinarka spletne strani 24ur.com Veronika Lavrenčič je kršila 3. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. Novinar(ka) spletne strani dnevnik.si z inicialkami AH je kršil(a) 3. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev: NČR je po proučitvi pritožb, dopolnjene skupne pritožbe, prispevkov novinarjev in popravka oz. prikaza nasprotnih dejstev pritožnice najprej pretehtal očitke o kršitvah 3. člena kodeksa. Za prispevek na siol.net je ugotovil, da sta novinarja v njem napovedala, da bosta pritožnico še istega dne zaprosila za komentar. Kodeks objavo odziva osebe, ki jo hude obtožbe zadevajo, zapoveduje v istem prispevku, sicer pa takoj, ko je to mogoče, pri čemer mora novinar pojasniti, zakaj odziva ni mogel pridobiti. Iz pojasnil novinarjev Primoža Cirmana in Vesne Vukovič izhaja, da odziva pred objavo nista poskušala pridobiti, v njem sta samo napovedala, da ga bosta poskušala pridobiti, potem pa pojasnjujeta, kako sta to kasneje poskušala zaman. Če bi odziv pritožnice, četudi neuspešno, vsaj nekaj ur pred objavo članka poskušala pridobiti in bi to v članka pojasnila, bi ju to razbremenilo kršitve kodeksa. Prispevek bi lahko objavila tudi dan kasneje, ko bi že lahko pojasnila, da s pritožnico ne moreta priti v stik. A tega nista storila.

Kasnejši poskusi pridobitve kontakta in odziva pritožnice ter kasnejša objava njenega popravka novinarjev za nazaj ne more razbremeniti, kakor tudi ne dejstvo, da pritožnica v objavljenem popravku ne zanika konkretnih navedb iz članka, temveč le napoveduje, da bo sodno dokazala nezakonitost svoje odpovedi.

NČR je pretehtalo tudi očitke Primožu Cirmanu in Vesni Vukovič o kršitvi 2. člena kodeksa, vendar osebno žaljivega predstavljanja podatkov o pritožnici v prispevku na siol.net ni prepoznalo. Objavljene informacije so bile za pritožnico subjektivno neprijetne, vendar v prispevku NČR ni prepoznal objektivne žaljivosti do nje.

NČR je iz treh posamičnih pritožb pritožnice proti novinarjem treh medijev in iz dopolnjene skupne pritožbe ter priložene dokumentacije – komunikacije z urednikoma siol.net in 24ur.com (dnevnik.si se ni odzval) z odvetniško pisarno, ki je zastopala pritožnico, ter iz prispevkov na 24.ur in dnevnik.si ugotovil, da je bil povod in vsaj delni viri informacij za objavi na 24ur.com in dnevnik.si prispevek na siol.net in da avtorji v obeh prispevkih ne navajajo, da bi s pritožnico poskušali priti v stik in od nje pridobiti odziv in tudi ne, da bi bili pri tem morda neuspešni.

Prispevek na 24ur.com delno in na kratko povzema primer pritožnice ter kot vir navaja siol.net (cit.: »po poročanju Siola«), potem pa navaja druge sporne primere kadrov z Dars, kar ni bila tema izvornega prispevka na siol.net. Na koncu o pritožnici je zapisano, da naj bi svoje delo sicer opravljala strokovno. V kratkem prispevku, ki se s pritožnico ukvarja le v manjšem delu, ni informacije, ali je novinarka poskušala pridobiti odziv pritožnice oziroma zakaj ga ni. Je pa zapisala oziroma povzela informacije, ki jih je dobila na DARS in ki so potrjevale poročanje siol.net. Ko je urednik 24ur.com kasneje prejel popravek pritožnice (povzeto zgoraj), popravek ni zanikal dejstev o krivdni razrešitvi na DARS in ga urednik zato ni objavil, je pa odziv uredniku in novinarki potrdil osnovne povzete informacije o zapletih pritožnice z DARS. Četudi bi se informacije o zapletu med pritožnico in DARS v celoti izkazala za resnične, to ne spremeni dejstva, da objava vsaj za pritožnico osebno hudih obtožb – torej o krivdni odpovedi in domnevno spornem jadranju s poslovnimi partnerji v prostem času – brez poprejšnjega poskusa pridobitve odziva pritožnice predstavlja kršitev 3. člena Kodeksa.

Tudi prispevek na dnevnik.si je bil v prvem delu povzetek prispevka na siol.net (cit.: »po informacijah spletnega portala siol.net«), v drugem delu prispevka pa pojasnil DARS, da odprtih konkretnih postopkov ne komentirajo. Izjemno kratek prispevek je podal le osnovno informacijo, avtor(ica) pa ne navaja, ali je poskušal(a) pridobiti odziv pritožnice. Čeprav njen kasnejši popravek (povzeto zgoraj) ne zanika osnovnih informacij, nepridobitev ali vsaj poskus pridobitve njenega odziva pred objavo predstavlja kršitev kodeksa.

V zvezi s trditvami pritožnice, da neobjava njenega popravka oz. prikaza nasprotnih dejstev na 24ur.com in dnevnik.si predstavlja kršitev določil Zakona o medijih, NČR pojasnjuje, da o tem ni pristojno razsojati; pritožnica je lahko v zvezi s tem ubrala druge pravne poti.

Ločeno mnenje Braneta Piana

V prispevkih na spletni strani siol.net »Sum podkupovanja na Darsu: vročajo krivdne odpovedi« 19. 11. 2019 avtorjev Primoža Cirmana in Vesne Vukovič, na spletni strani 24ur.com »Sumi podkupovanja: na Darsu se vrstijo krivdne odpovedi vodilnih« 19. 11. 2019 avtorice Veronike Lavrenčič in na spletni strani dnevnik.si »Dars: Dobavitelji podkupovali vodjo javnih naročil?« 19. 11. 2019 avtorja/avtorice AH novinarji niso kršili 2. člena Kodeksa novinarjev Slovenije, kakor ugotavlja tudi NČR, po mojem mnenju niso kršili niti 3. člena kodeksa.
Pritožnica Simona Razpotnik očita Primožu Cirmanu in Vesni Vukovič kršitev, ker po 3. členu kodeksa pred objavo hudih obtožb nista pridobila njene izjave, novinarja pa v odgovoru na pritožbo navajata, da jima je informacije potrdilo več virov, brez navedbe imena pritožnice pa jima je predsednik NS DARS potrdil, da je uprava DARS seznanila NS z dvema postopkoma odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Avtorja sta v prispevku priznala, da pritožnice pred objavo nista poskusila kontaktirati s tem, ko sta zapisala, da bosta to storila še istega dne. Njuna konkretna pojasnila, kako sta si v naslednjih dneh to brez uspeha prizadevala narediti, potrjujejo, da je bila pritožnica po objavi odločena, da jima izjave ne bo dala, sama pa se je nato več kot dva tedna po objavi, 5. 12. 2019, pojavila v oddaji TV Slovenija. Novinarja je zato nista več iskala, nista napisala nadaljevanja prispevka z dodanimi pojasnili pritožnice, kakor sta poprej imela namen, saj sta razumela, da pritožnica z njima ne želi govoriti oziroma da selektivno izbira medije, v katerih se pojavlja. Zato tudi nista mogla izpolniti zavezanosti 3. členu kodeksa, da odziv pritožnice objavita takoj, ko bi bilo to mogoče. V istem času, natančneje 6. 12. 2020, je siol.net ob spornem prispevku z 19. 11. 2020 objavil odziv – popravek pritožnice.

Ta v njem ne zanika konkretnih trditev iz prispevka, temveč le napoveduje, da bo na sodišču dokazala nezakonitost svoje odpovedi o zaposlitvi na DARS. Obenem se je pritožnica preko odvetniške pisarne 5. 12. 2020 obrnila na NČR, vse dotlej pa je ostajala nedostopna za oba novinarja siol.net. Potemtakem bi lahko bili novinarji vselej, ko objavljajo preverjene informacije iz svojih in uradnih verodostojnih virov, pa obenem ne pridobijo odziva določene osebe, obtoženi kršitve 3. člena kodeksa.

Določilo kodeksa, da mora novinar v istem prispevku ali takoj, ko je to mogoče ob hudih obtožbah objaviti odziv vpletene osebe, je potrebno zlasti ob ekskluzivnih informacijah brati z zavedanjem, da si mediji na trgu z novicami konkurirajo in da istočasna objava informacije in odziva ne more biti absolutni pogoj, ki bi izključeval objavo ekskluzivne informacije, če novinar lahko to zanesljivo s svojimi viri preveri oziroma potrdi, še posebej, če načrtuje nadaljevanje zgodbe. Molk in neodzivnost pritožnice po objavi je novinarjema preprečil nadaljevanje zgodbe, s tem pa tudi objavo morebitnega odziva pritožnice.

Pritožničin popravek, ki ga je siol.net objavil takoj po prejetju več kot dva tedna po objavi prispevka, vsebinsko ne demantira informacij iz prispevka. V popravku pritožnica ne zanika po njenem mnenju »hudih obtožb«, saj trdi, da očitki iz podane ji izredne odpovedi na DARS »temeljijo na dogodkih iz mojega zasebnega življenja«, obenem pa posredno potrdi tudi udeležbo na jadranju s poslovnimi partnerji DARS, ko zapiše: » … da se uprava DARS, ki sprejema odločitve o oddaji posameznega javnega naročila, redno udeležuje dogodkov in druženj s poslovnimi partnerji in izvajalci v postopkih javnega naročanja«.

Zato ni mogoče trditi, da sta novinarja siol.net kršila 3. člen kodeksa, saj nista objavila informacij, ki bi vsebovale hude obtožbe, temveč pri več virih preverjene informacije o postopku in razlogih odpovedi pritožnice pri DARS. Za hude obtožbe ni šlo tudi sodeč po objavljenem popravku pritožnice, saj jih v njem pritožnica ne zanika in le napoveduje, da bo na sodišču dokazala nezakonitost odpovedi same, ne pa tudi informacij iz prispevka.

Novinarji 24ur.com in dnevnik.si so le delno povzeli prispevek na siol.net, kar so korektno navedli ter dodali pojasnila DARS, da ta konkretnih postopkov ne komentira. Ponovili so trditve, ki pa niso vsebovale hudih obtožb, marveč pri viru preverjene informacije, zato niso kršili 3. člena kodeksa.