Suzana Rudež proti Lokalec.si, BK TV in Boštjanu Lesjaku

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Ranka Ivelja, Peter Merc, Matej Luzar, Jelena Aščić in Irena Brejc je na seji 8. oktobra 2020 v primeru Suzana Rudež proti Lokalec.si, BK TV in Boštjanu Lesjaku ugotovilo, da je urednik kršil Kodeks novinarjev Slovenije.

PRIMER: Suzana Rudež proti Lokalec.si, BK TV in Boštjanu Lesjaku

Suzana Rudež (pritožnica) je vložila pritožbo zoper članek V Rušah 1300 evrov mesečno novonastalemu podjetju brez referenc, ki je bil 24. oktobra 2019 objavljen, kot piše v pritožbi, v medijih Lokalec.si in BK TV. Pritožnica poudarja, da je pod prispevkom podpisano »uredništvo«, zato pritožbo naslavlja tudi na odgovorno osebo, to je Boštjan Lesjak.

V prispevku pišejo o tem, kako v ruški javnosti odmeva neimenovanje urednice Ruških novic Suzane Rudež, ki jo je občinskemu svetu predlagala županja Urška Repolusk, izvemo, da ruška občina Suzani Rudež za pripravo občinskih obvestil in pomoč pri odnosih z javnostmi mesečno plačuje 1300 evrov, da je bilo podjetje Suzane Rudež (Korektor, poslovne storitve) ustanovljeno aprila 2019, junija pa je prejela na TRR prvo nakazilo z občine. V članku se sprašujejo, kaj za ta denar Rudeževa počne, zakaj je županja ravno temu podjetju zaupala posel za 1300 evrov na mesec, poročajo, da je Rudeževa še vedno zaposlena v kadrovski službi na slovenski policiji, da je njen partner Zoran Petrovič, ki ga poznamo iz afere Koprivnikar. Omenjajo govorice, da storitve za občino izvaja Zoran Petrovič in ne njegova partnerka, ki naj bi mu le posodila ime svojega podjetja. Dodajajo, da ima Suzana Rudež podjetje registrirano v Borovnici pri Ljubljani, izražajo skrb, da ne pozna dovolj dogajanja v Rušah, s tem povezujejo tudi objavljeno napako o Glazerjevih dnevih v občinskih obvestilih, kjer je bil napačno napisan naslov (Glazarjevi dnevi). V prispevku omenjajo, da občina ne zna oceniti stroškov, povezanih z Ruškimi novicami, tudi v povezavi s tem se sprašujejo, kaj Suzana Rudež počne na občini za 1300 evrov na mesec. Zanima jih še, kdaj bo objavljen razpis za urednika občinskega časopisa, če sploh bo objavljen …

Povzetek pritožbe:

Pritožnica medijema in Boštjanu Lesjaku očita kršitev 1. člena Kodeksa novinarjev Slovenije, ker so bili v prispevku po njenem mnenju netočni in neresnični podatki o njej. Neresnična naj bi bila na primer omemba, da njeno podjetje Korektor pred prvim prejemkom z občine Ruše ni imelo poslov. V prispevku piše: »Zato je na mestu, da se občani Ruš sprašujejo, kako je posel za 1300 evrov županja Urška Repolusk zaupala prav podjetju Korektor, Suzana Rudež s.p., ki je bilo novonastalo podjetje brez kakršnegakoli posla pred tem. Pritožnica poudarja, da je imela pred tem več poslov z različnimi poslovnimi partnerji in da je za svoje delo prejela plačilo. Kršitev 3. člena kodeksa pritožnica vidi v tem, da medij pri njej ni preverjal teh trditev.
1., 2. in 3. člen kodeksa naj bi medija in Boštjan Lesjak prekršili tudi z objavljeno navedbo, »da storitve za Občino Ruše izvaja Zoran Petrovič in ne njegova partnerka Suzana Rudež, ki naj bi njemu le posodila ime svojega podjetja«. Pritožnica zatrjuje, da podjetja ne posoja, ker bi bilo to protizakonito, o svojem delu pa mesečno poroča občini, pri tem je zavezana »strogim standardom etike in integritete«. Če bi ti objavljeni očitki držali, bi kršila pogodbene in druge obveznosti, posledica pa bi bila lahko tudi prekinitev pogodbe, zato je sama sprožila »preliminarni postopek razjasnitve okoliščin«, delodajalcu je dala na razpolago vpogled v gradivo, ki dokazuje njeno delo za ruško občino. Pritožnica je prepričana, da bi moral medij ob tako hudih obtožbah pridobiti njen odziv.
2. in 3. člen kodeksa so po pritožničinem mnenju prekršili tudi z zapisom: »Sedaj se sprašujemo, kaj vse te mesece počne Suzana Rudež za 1300 evrov na mesec, če ne znajo niti oceniti, kolikšni bodo predvideni stroški Ruških novic,« kar pritožnica ocenjuje kot nekorektno in osebno žaljivo. V pritožbi je napisala, da so s tem namigovali na prejemanje neupravičenega plačila za neopravljeno delo, da niso počakali na mesečna poročila o opravljenem delu, da bi morali pri njej preveriti te trditve. Trdi še, da medij dobro ve, koliko odgovorov na novinarska vprašanja je napisala (v letu 2019 je Občina Ruše odgovorila na približno 300 novinarskih vprašanj medija, v katerem je bil objavljen prispevek, ki je predmet pritožbe, Suzana Rudež poudarja, da je pripravila večino teh odgovorov). Pritožnica še navaja, da je isti medij leto prej na občino naslovil vsega skupaj osem novinarskih vprašanj, kar po njenem »očitno kaže na namero medija po prekomernem obremenjevanju organa«.
2. člen kodeksa so po mnenju pritožnice prekršili z naslednjo trditvijo: »S tem bo županja Urška Repolusk še vedno lahko brez razpisa direktno nakazovala Suzani Rudež 1300 evrov mesečno, kar bi verjetno celo obema najbolje ustrezalo, o kompetencah se pa lahko kar sami prepričate. Med drugim ni za zanemariti, da se Občina Ruše z iskanjem urednice ni kaj preveč potrudila, saj je razpis za urednika Ruških novic objavila pod zavihkom “ZA PODJETNIKE”, kjer verjetno uredniki, novinarji medijev ter Rušani ne iščejo tovrstnih razpisov.« Pritožnica piše, da je bila informacija o razpisu objavljena na spletni strani občine, na družbenih omrežjih, »videlo jo je več sto ljudi«, zato so po njenem mnenju objavljene trditve neresnične, medij ni pridobil njenega odziva, ni preveril njenih skoraj dvajsetletnih (uspešnih) delovnih izkušenj, kompetenc in znanj. Pomanjkanje kompetenc ji je očital le na osnovi ene tipkarske napake v naslovu članka v obvestilih občine Ruše, kar se ji zdi nekorektno. Navajanje, da ne pozna Ruš, pa pritožnica označuje kot stereotipno in neresnično, saj Ruše obiskuje že več kot osem let. Piše, da navedbe o izključevanju oseb iz razpisov »zgolj zaradi geografskih stereotipov lahko predstavljajo tudi kršitev 20. člena kodeksa«, kar utemeljuje s tem, da »izbira kandidatov ne more biti pogojena in izključujoča glede na njegovo osebno okoliščino (prebivališče) …« To je povezano z očitkom medija, da je sedež njenega podjetja v Borovnici pri Vrhniki.
Po mnenju pritožnice je bil kršen tudi 17. člen kodeksa, ker so objavili: »Suzana Rudež pa je med drugim tudi partnerka nekdanjega prvega sindikalista Zorana Petroviča, ki je bolj znan iz afere “Koprivnikar”, ko naj bi policisti po njegovem naročilu, ki ga je zapisal kar na družbenem omrežju Facebook, ustavili nekdanjega ministra Borisa Koprivnikarja.« Suzana Rudež trdi, da je medij s tem posegel v njeno zasebnost in jo neupravičeno razkril javnosti, pisanje naj bi bilo po njenem mnenju senzacionalistično, poseg v zasebnost pa poskus osebne diskreditacije. Neresničen je, še piše pritožnica, tudi zapis, da je Petrovič naročil, naj ustavijo Koprivnikarja, saj mu tega »nihče v nobenem postopku ni nikoli očital«. Pri tem dodaja, da je medij zahtevo za popravek, ki jo je poslal Zoran Petrovič, objavil.
Suzana Rudež je na odgovornega urednika naslovila tri zahtevke za popravek, ki so bili zavrnjeni. Dopisi so priloženi pritožbi, kot tudi s tem povezana sodba višjega sodišča v Mariboru, ki je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, da mora odgovorni urednik medijev Lokalec.si in BK TV objaviti popravek oziroma prikaz nasprotnih dejstev tožeče stranke na članek z naslovom V Rušah 1300 evrov mesečno novonastalemu podjetju brez referenc.
Pritožnica je odgovorila tudi na poziv za dopolnitev pritožbe, ki pa bistveno vsebinsko ne dopolnjuje ali pojasnjuje prvotne pritožbe in očitkov o kršitvah, navedenih v njej. Večkrat poudarja, da jo je šele 13. novembra 2019, ko je vložila zahtevek za popravek, medij pozval, naj poda izjavo, vendar je to zavrnila zaradi namere po uporabi pravnih sredstev. Dodala je tudi informacijo o vprašanju glede pogodbe, zneskov in mesečnih poročil o delu Suzane Rudež, ki ga je medij 11. oktobra 2019 naslovil na Občino Ruše, občina je mediju odgovorila 18. novembra 2019. Napisali so, piše pritožnica, da bo vprašanje obravnavano kot zahtevek za dostop do informacij javnega značaja. V odgovoru so navedli, da Suzana Rudež od 1. junija 2019 prejema za opravljeno delo 1300 evrov z ddv mesečno na podlagi naročilnice Občine Ruše.
V dopolnitvi Suzana Rudež večkrat poudarja, da medij ni priznal in popravil svojih napak niti po prejemu njenih mesečnih poročil s strani Občine Ruše, ki jih je zahteval 11. oktobra 2019.

Odgovorni urednik Boštjan Lesjak v odzivu na pritožbo zavrača vse očitke Suzane Rudež kot neutemeljene.

Lesjak najprej poudarja, da je pritožba na medij BK TV neutemeljena, ker je bil članek, ki je predmet pritožbe, objavljen na spletnem portalu Lokalec.si, televizija BK TV pa v svojem programu omenjenega članka ni objavila. Vsa vprašanja so posredovali občini Ruše, piše Lesjak, v imenu občine pa odgovarja ravno Suzana Rudež, kar pomeni, da njena trditev, da ni bila obveščena o vprašanjih, ne drži. Z izpisom iz Ajpesa Lesjak dokazuje, da je podjetje Suzane Rudež novonastalo in zato brez referenc. Prvo nakazilo na račun tega podjetja je z občine prispelo junija, pogodba je bila sklenjena aprila, torej v mesecu nastanka, odgovarja Lesjak, ki dodaja, da je novinar ta dejstva preveril v Erarju in Ajpesu. Medij je želel pridobiti izjavi županje in Suzane Rudež 7. oktobra 2019 in 13. novembra 2019, vendar sta obe prošnjo zavrnili, piše Boštjan Lesjak.
O objavi trditve, da storitve izvaja Zoran Petrovič in ne njegova partnerka Suzana Rudež, ki naj bi mu le posodila ime svojega podjetja, so, pojasnjuje Lesjak, prihajali namigi z več strani (zaposleni na Občini Ruše, javnost, svetniki). Izjave s strani občine do objave članka niso prejeli, županja 7. oktobra 2019 tega ni želela komentirati. Prošnjo so poslali tudi na občino (Suzani Rudež), a so jih v sedmih dneh obvestili, da bodo vprašanje obravnavali kot informacijo javnega značaja. Odgovore so prejeli pozneje, po objavi članka, ki je izšel 24. oktobra, vprašanja o tem pa so poslali 11. oktobra 2019. Lesjak piše, da so 13. novembra 2019 posredovali prošnjo za izjavo, ki pa so jo na občini zavrnili.
Očitek, da ne znajo oceniti stroškov, povezanih z občinskim medijem, temelji na vprašanju, ki so ga poslali na občino. Spraševali so, kakšno finančno nagrado bo dobil urednik Ruških novic na izdajo oziroma na mesec, kakšen je predvideni strošek tiska časopisa, lektoriranja, raznosa, plačil avtorjem člankov. V odgovoru na vprašanje pa je pisalo, da urednik še ni imenovan, da ne vedo, kdo, kdaj in če bo sploh imenovan, da ni uredniškega odbora, zato navedenih stroškov ne morejo napovedati. Zaradi tega odgovora so se, piše Lesjak, spraševali, kaj vse te mesece počne Suzana Rudež za 1300 evrov na mesec. Po tistem so prosili za mesečna poročila o delu Suzane Rudež, občina jim dokumentov ni posredovala, zapisali so, da bodo vprašanje obravnavali kot zahtevo za informacijo javnega značaja, »kar po domače pomeni, da bomo podatke prejeli v roku 30 dni, če jih sploh bomo«. Kaj skrivajo, se v odgovoru na pritožbo sprašuje Lesjak, ki pojasnjuje tudi, zakaj so občini poslali toliko novinarskih vprašanj. Pravi, da sta županja Urška Repolusk in njena služba za odnose z javnostmi za njihov medij nedostopni, zato morajo vprašanja pošiljati v pisni obliki. Leta 2019 je bilo v mediju Lokalec.si 180 objav, v letu 2018 pa več kot 200.
Navedbe o (ne)imenovanju urednika časopisa so bile resnične, piše Lesjak, ki v odgovoru, poslanem 21. januarja 2020, dodaja, da do takrat občina Ruše ni obravnavala izvolitve urednika, kar pomeni, da Suzana Rudež »še vedno prejema sredstva v vrednosti 1300 evrov brez razpisa«. Lesjak dodaja, da gospa Rudež živi v Borovnici, kar je po njegovem mnenju razlog, zaradi katerega je neprimerna za delo, ki ga opravlja, kar so na seji omenjali tudi svetniki, ki je niso imenovali za urednico Ruških novic. S tem Lesjak zavrača očitek o kršitvah 2. in 20.člena kodeksa.
Boštjan Lesjak zavrača tudi očitek o kršitvi 17. člena kodeksa. Najprej pojasnjuje, da se Suzana Rudež ukvarja z odnosi z javnostmi, da je obraz Občine Ruše pri stikih z mediji, zato ne more držati, da ni vajena medijske pozornosti. Dodaja, da novinar ni zapisal, da je Petrovič storil dejanje, ki mu je očitano, da pa je v aferi Koprivnikar, ki je znana javnosti, nastopil kot javna oseba. Lesjak je prepričan, da je bilo glede na namigovanja s strani zaposlenih na občini upravičeno razkriti povezavo med Rudeževo in Petrovičem, ki sta opravljala službo na policiji, oba pa delata tudi za občino oziroma za županjo Urško Repolusk.
Lesjak razlaga, da so Suzani Rudež na vse zahtevke po popravku odgovorili v skladu z zakonom o medijih, navedli so, zakaj zavračajo objavo popravka, jo prosili, da popravek spremeni v skladu z zakonom. Da se ne izmikajo objavi popravkov, Lesjak dokazuje tudi z objavo popravka, ki jim ga je v korektni obliki in v skladu z zakonom poslal Petrovič.
»Vsekakor bi se tovrstnim težavam lahko izognili, če bi z mediji potekala običajna komunikacija Suzane Rudež, ki skrbi za odnose z javnostmi, in Urške Repolusk, županje občine Ruše,« svoj odziv na pritožbo končuje odgovorni urednik Boštjan Lesjak.

SKLEP:

BK TV, Lokalec.si in Boštjan Lesjak niso kršili 1., 2., 17. in 20. člena, kršili pa so 3. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:
Čeprav odgovorni urednik Boštjan Lesjak zanika, da bi bil prispevek objavljen na BK TV, omenja, da ga ni bilo v programih te televizije. Novinarsko častno razsodišče je ugotovilo, da je bil prispevek objavljen tudi na spletnih straneh televizije BK TV v okviru novic iz občine Ruše (Občinski informator 1074, 24. oktober 2019).

Pritožnica ni navedla prepričljivega dokaza o kršitvi 1. člena kodeksa, ker naj bi medij objavil netočne in neresnične informacije o izkušnjah in referencah njenega podjetja. V pritožbi navaja, da je imela pred tem več poslov z različnimi poslovnimi partnerji in da je za svoje delo prejela plačilo, a te trditve ne podpre z dokazi in konkretnimi primeri, medtem ko urednik navede vire (ERAR, AJPES) in informacije, na katerih temelji njihov zapis. Razsodišče sicer pojasnjuje, da vpogled v omenjeni bazi ne ponudi podatkov o posameznih transakcijah oziroma poslovanju med zasebnimi podjetji.

Glede omembe partnerja Suzane Rudež, poseganja v zasebnost, pisanja o njegovih domnevnih storitvah za občino, pa tudi o aferi Koprivnikar, je razsodišče tehtalo očitane kršitve štirih členov kodeksa (1., 2., 3. in 17. člen). Na končno odločitev je med drugim vplivalo v prispevku objavljeno opozorilo, da gre za namige (govorice), pa tudi to, da je medij o teh govoricah posredno in neposredno spraševal občinsko službo za stike z javnostmi, torej županjo in Suzano Rudež. Občina bi se morala pravočasno odzvati tudi na takšna novinarska vprašanja, saj gre pri plačilih za delo Suzane Rudež in njenega podjetja za porabo javnega denarja. Te storitve so v javnem interesu, saj gre za obveščanje javnosti o delu občine. Pri vsem tem je transparentnost delovanja nujna, ne le zaželena ali pričakovana. Na podlagi gradiva, ki je bilo poslano NČR, pa je razvidno, da novinarji medijev, ki jih naslavlja obravnavana pritožba, ne dobijo pravočasnih odgovorov na svoja vprašanja, da so odgovori občine splošni, brez vsebine, izmikajoči. Zato uredništvu in odgovornemu uredniku ne moremo očitati, da nista iskala odgovorov in da se nista trudila preveriti omenjenih govoric. Zaradi opisanih težav pri komunikaciji z ruško občino pa bi pričakovali dosledno iskanje odzivov, ne le na občini, pri Suzani Rudež, ampak tudi pri Zoranu Petroviču, zato razsodišče ugotavlja kršitev 3. člena, kar je posredno priznal tudi medij, ki je 29. oktobra 2019 objavil popravek Zorana Petroviča, v katerem je ta zanikal resničnost pisanja, da naj bi po njegovem naročilu policisti ustavili nekdanjega ministra Koprivnikarja, saj mu »nihče ni nikoli v nobenem postopku očital, da bi naročil zaustavitev bivšega ministra Borisa Koprivnikarja«, zavrnil pa je tudi očitke, da opravlja storitve za občino namesto Rudeževe, ki naj bi mu le posodila ime svojega podjetja. »Sem ustanovitelj, lastnik in direktor dveh podjetij, zato za kaj takšnega sploh ne bi bilo potrebe. Obseg dela, ki ga imam v svojih podjetjih, mi ne dopušča, da bi prevzel tako obsežne storitve kot so odnosi z javnostmi, torej tudi v Občini Ruše,« je v popravku med drugim zapisal Petrovič.

V prispevku, ki je predmet pritožbe, NČR v nobenem očitanem primeru ni zasledil osebno žaljivega predstavljanja podatkov in dejstev, prispevek govori o sodelovanju Suzane Rudež z občino, o njenem podjetju, pogodbenem delu. Teme, ki jih pritožnica našteva kot osebno žaljive (očitek o pomanjkanju referenc, kompetenc, znanj), so bile predmet vprašanj, ki jih je medij posredoval občini in njej kot predstavnici občine. NČR meni, da tudi v objavi zapisa o govoricah, ki krožijo o delu njenega partnerja, ni zaslediti osebne žaljivosti. Omemba partnerstva, ki je v popravku Zoran Petrovič ne problematizira, ne pomeni pretiranega poseganja v zasebnost, čeprav sta Suzana Radež in Zoran Petrovič javni osebi v relativnem pomenu, v tem primeru pa gre za vprašanja, ki so v javnem interesu.
Očitanih kršitev 3. člena kodeksa, ko naj bi šlo po mnenju pritožnice za hude obtožbe, razsodišče ni ugotovilo. Tudi Suzana Rudež v pritožbi navaja, da je ona odgovorila na večino novinarskih vprašanj, ki jih je dobila občina, kar pomeni, da je bila seznanjena z vsemi prošnjami za odgovore in odzive, zato naslovnikom pritožbe ne moremo očitati, da pri njej niso iskali odgovorov, izjav in odzivov, kar je očitno tudi iz gradiva, poslanega NČR.

Je zaskrbljenost, da Suzana Rudež ne pozna dovolj Ruš, kar bi lahko predstavljalo oviro pri njenem delu na Občini Ruše, geografski stereotip? Po oceni NČR tega ne moremo šteti med stereotipe, gre za dejstva, da ima Suzana Rudež podjetje registrirano v Borovnici, da pritožnica tam živi, kot piše Lesjak, pa tudi Suzana Rudež v pritožbi omenja, da Ruše »obiskuje že osem let«. Medij je izraženo skrb utemeljeval tudi na izjavah svetnikov na seji občinskega sveta, na kateri so razpravljali o prijavi Suzane Radež na razpis za urednico Ruških novic, in je tudi zaradi mnenj, da ne pozna dovolj ruške občine, niso imenovali. Novinarsko častno razsodišče ni prepoznalo elementov kršitve 20. člena kodeksa.