Mateja Erce proti Moni Černe, novinarki Slovenskih novic

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Irena Brejc, Jelena Aščić, Sonja Merljak Zdovc, Matej Luzar in Katarina Vučko (člani), je na seji 22. oktobra 2020 v primeru Mateja Erce proti Moni Černe (novinarki Slovenskih novic) ugotovilo, da je novinarka kršila Kodeks novinarjev Slovenije. Brane Piano je glasoval proti in napisal ločeno mnenje.

Primer: Mateja Erce proti Moni Černe, novinarki Slovenskih novic

Mateja Erce (v nadaljevanju pritožnica) se je pritožila zoper prispevek Zadrogirani šofer ubil motorista Boruta (avtorice Moni Černe), ki je bil objavljen 21. aprila 2020 na spletni strani Slovenskih novic.

Pritožnica novinarki očita kršitev 17. člena kodeksa, ki določa, da mora novinar spoštovati pravico posameznika do zasebnosti, v drugem odstavku pa, piše pritožnica, izrecno določa, da mora biti pri svojih objavah posebej obziren pri omembi imen, objavi fotografij in posnetkov udeležencev nesreč ter storilcev in žrtev kaznivih dejanj.

»S tem, ko je novinarka v zgoraj omenjenem članku razkrila osebno ime in priimek, starost, fotografijo ter ne le podrobnosti prometne nesreče, pač pa tudi podrobnosti iz osebnega življenja žrtve prometne nesreče (ter morebiti tudi kaznivega dejanja) je nedvomno kršila drugi odstavek omenjenega člena. Hkrati je z objavo teh podrobnosti prizadejala dodatno bolečino svojcem umrle osebe, kar vsekakor ni skladno s splošnimi etičnimi normami, kot jih opredeljuje Kodeks.«

Pritožnica še dodaja, da je novinarka več kot očitno ter naklepno kršila pravico posameznika do zasebnosti, ki jo posameznikom zagotavlja tudi najvišji pravni akt v Sloveniji, to je Ustava Republike Slovenije. Hkrati opozarja, da pokojni ni bil javna osebnost, torej razkritja njegove identitete ni mogoče upravičiti z argumentom pravice javnosti do obveščenosti.

Novinarka Moni Černe je na pritožbo odgovorila. Pravi, da je prispevek napisala s pieteto do umrlega in z obzirom do njegove družine, z vso skrbnostjo, na korekten in profesionalen način, upoštevajoč kodeks in moralna načela. Nikakor ni nameravala kršiti posameznikove pravice do zasebnosti. Vsebino je črpala tudi iz pogovora z družinskim članom pokojnega, iz pogovorov z njegovimi znanci in iz uradnih informacij.

V prispevku novinarka poroča o prometni nesreči. Povzročil jo je voznik osebnega avtomobila, ki je vozil pod vplivom prepovedanih substanc. V njej je smrtno ranil motorista. Poročanje o prometnih nesrečah s hudimi posledicami (zlasti s smrtnim izidom) predstavlja poročanje o temi v javnem interesu. Javnost ima namreč pravico in interes biti obveščena o teh dogodkih, saj se s tem javnost opozarja na hude posledice neprevidne vožnje oziroma vožnje pod vplivom alkohola in prepovedanih substanc, ki so v Sloveniji še vedno prepogoste.

Tako poročanje po besedah novinarke pomembno prispeva h generalni prevenciji in še dodatno utrjuje vse pozive in akcije pristojnih institucij in organizacij. Ob tem je treba posebej opozoriti, poudarja novinarka, da so žrtve takih prometnih nesreč in kršitev (vožnja pod vplivom prepovedanih substanc) pogosto nedolžni udeleženci prometa, torej vozniki, ki vozijo skladno s pravili. Poročanje o prometni nesreči, ki vključuje tudi ime žrtve nesreče in pozitivne navedb o žrtvi ima nedvomno večji vtis na bralce kot potencialne udeležence v prometu in s tem večji generalno preventivni namen (kar pa je tudi bistvo prispevka).

Objavljena fotografija pokojnika je bila izvorno objavljena na javnem profilu na facebooku, iz česar gre sklepati, da je namenjena širši javnosti. Poleg tega je bil vir fotografije v članku tudi jasno zapisan. Pokojnikova pravica do zasebnosti zato tudi iz naslova objave fotografije ni bila kršena.

Novinarka navaja, da je pred objavo članka govorila tudi s sorojenko pokojnega motorista (njenega imena v članku, skladno z njeno željo, ni navedla), trdi, da se ji je predstavila z imenom in priimkom, ji povedala za katero medijsko hišo dela in s kakšnim namenom jo kliče. Sorojenka je podala izjavo o bratu, o njegovem življenju, nesreči in nekaterih posledicah, ki jih prinaša njegova tragična smrt. Družina pokojnega je bila tako pred objavo članka obveščena in z njene strani tudi ni bilo nobenega zadržka. Preostali del članka pa temelji na obvestilu za javnost Policijske uprave Koper, ki je vsebovalo tudi starost pokojnega in podatke o nesreči.

SKLEP:

Novinarka Moni Černe je kršila 17. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev: Novinarka je kršila 17. člen kodeksa, ker z objavo imena in fotografij ter podrobnosti iz življenja žrtve prometne nesreče ni spoštovala pravice posameznika do zasebnosti. Resda je poročanje o prometnih nesrečah s hudimi posledicami (zlasti s smrtnim izidom) v javnem interesu. Javnost ima pravico in interes biti obveščena o teh dogodkih, saj jo novinarji tako seznanjajo s hudimi posledicami vožnje pod vplivom alkohola in prepovedanih substanc, a to še ne opravičuje dejstva, da je novinarka razkrila osebne podatke žrtve prometne nesreče. O prometni nesreči bi lahko poročala in s tem javnost opozorila na hude posledice neodgovornega ravnanja v prometu, tudi če ne bi objavila fotografije pokojnika in njegovih osebnih podatkov ter podrobnosti iz njegovega življenja. Novinarka sicer navaja, da ima poročanje o prometni nesreči, ki vključuje tudi ime žrtve nesreče in pozitivne navedbe o žrtvi večji vtis na bralce kot potencialne udeležence v prometu in s tem večji generalno preventivni namen, a te trditve ne podkrepi z dokazi. Novinarka tudi pravi, da prispevek vsebuje resnične in izključno pozitivne informacije o pokojnem, a to ne opravičuje posega v zasebnost.

Ločeno mnenje Braneta Piana

Novinarka Slovenskih novic Moni Černe v prispevku Zadrogirani šofer ubil motorista Boruta, objavljenem 21. aprila 2020 na spletni strani Slovenskih novic, ni kršila 17. člena kodeksa s tem, ko je objavila fotografijo žrtve prometne nesreče, njegovo polno ime in podatke iz njegovega zasebnega življenja.

17. člen kodeksa zapoveduje spoštovanje pravice posameznika do zasebnosti in izogibanje senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju njegove zasebnosti v javnosti, to je upravičeno le, če javni interes pretehta nad spoštovanjem njegove zasebnosti. Pri tem mora biti novinar posebej obziren pri omembi imen, objavi fotografij in posnetkov udeležencev nesreč ter storilcev in žrtev kaznivih dejanj.

Pritožnica ni v ožjem sorodstvu z žrtvijo prometne nesreče, vendar novinarki med drugim očita, da je s kršitvijo kodeksa oz. z objavo prispevka »prizadejala dodatno bolečino svojcem umrle osebe«, obenem pa »naklepno kršila pravico posameznika do zasebnosti«. Obe trditvi pritožnice sta ugibanje. V dodatnem telefonskem pogovoru je pritožnica pojasnila, da je po objavi članka govorila s sestro pokojnega, ta pa ji je potrdila, da je govorila z novinarko o pokojnem, ne spomni pa se, ali se ji je novinarka predstavila ali ne. Po objavi članka je obžalovala, da je govorila z novinarko.

Novinarka Moni Černe je v odgovoru na pritožbo pojasnila, da je poročanje zlasti o smrtnih nesrečah v javnem interesu, še posebej, če so povzročitelji pod vplivom alkohola in mamil. V primeru spornega članka je šlo za drugo smrtno žrtev prometne nesreče v zadnjih letih na Obali, ki jo je povzročil voznik pod vplivom mamil.

Fotografijo žrtve zadrogiranega voznika je novinarka vzela z javnega dela družabnega profila žrtve in navedla vir, informacije o njem so ji dali njegova sestra in prijatelji, ki se jim je predstavila kot novinarka, članek pa je napisala s primerno pieteto do pokojnega in bi v drugačnem kontekstu in glede na to, kako obzirno do pokojnega je napisan, lahko predstavljal nekrolog za pokojnim.

Podrobna osebna predstavitev žrtve prometne nesreče, ki jo je povzročil voznik, ki je bil pod vplivom mamil, je brez dvoma v javnem interesu, saj poročanje o anonimnih žrtvah povzroči manj zasrkrbljen odziv javnosti kot pa ga navedbe konkretnih podatkov o žrtvi, ki je obenem predstavljena pozitivno.

V tem primeru je zato javni interes oz. svarilno, preventivno pisanje novinarke o neodgovornem in usodnem obnašanju neimenovanega povzročitelja smrtne prometne nesreče ter novinarkina sočutno naklonjena predstavitev žrtve prevladala nad pravico žrtve do zasebnosti.