MO Celje proti voditeljema Mirku Mayerju in Valentini Plaskan, novinarki Nataši Repovž in odgovornemu uredniku Blažu Jarcu (Planet TV)

Obrazložitev: NČR je pogledalo prepise vseh šestih prispevkov Planeta TV o okoljski problematiki v Celju, od 12. 9. do 20. 9. 2019, ki jih je poslala pritožnica Mestna občina Celje, upoštevalo pa je štiri, za katere so v pritožbi očitane kršitve: Ogroženo zdravje otrok – 16. 9. 2019, Ekološka bomba – 18. 9. 02019, Strokovnjaki množično opozarjajo – 19. 9. 2019 in Celje, zastrupljeno mesto – 20. 9. 2019. Prispevki se v obeh verzijah, za popoldansko in večerno oddajo, bistveno ne spreminjajo. Video zapisi prispevkov so bili NČR delno dostopni, vsi niso več objavljeni. Domnevne kršitve kodeksa je NČR obravnavalo za vsak prispevek posebej, razen v primeru domnevne kršitve 10. člena.

NČR se je seznanilo z dosedanjo problematiko onesnaženosti tal v Celju in ugotovilo, da od leta 1989 raziskave in strokovne študije dokazujejo, da je območje Celja in posebej ožje območje mesta ter njegovega roba (stara Cinkarna) prekomerno onesnaženo s težkimi kovinami. RS je bila zaradi ravnanja in/ali nedelovanja MO Celje na območju stare Cinkarne in Bukovžlaka s strani EK in na Sodišču EU spoznana za kršitev direktive EU o varovanju zdravja. MO Celje so znana priporočila stroke za zmanjšanje vpliva onesnaženega okolja na zdravje prebivalcev, k ukrepom pa je MO Celje pristopala šele po zahtevah civilne družbe in EK (peskovniki celjskih vrtcev, zemljine na igriščih vrtcev, zemljina stare Cinkarne). MO Celje je nazadnje na zahtevo staršev zamenjala zemljino v dveh celjskih vrtcih, nato pa je investicijo za 11 vrtcev prevzelo MOP. MO Celje na spletni strani (https://moc.celje.si/okolje/8-staticne-strani/4219-priporocila-in-ukrepi-za-varno-pridelovanje-vrtnin-v-celju, dostop 11. 11. 2020) objavlja priporočila in ukrepe za varno pridelavo vrtnin v Celju »zaradi preteklih bremen industrije«, kar »lahko predstavlja tveganje za zdravje«. Civilne iniciative Celja (CIC), starši otrok in mediji opozarjajo na nevarnosti onesnaženja in nezakonita ravnanja (tudi MO Celje), CIC in starši so sami naročali analize onesnažene zemlje, zaradi česar je na zahtevo EK v Bukovžlaku Slovenija sanirala tudi črno odlagališče. Zgolj od leta 2000 so mediji o problematiki objavili več sto prispevkov na to temo in podrobne podatke o analizah, ugotovitvah, kršitvah in predlogih stroke. Težke kovine niso zgolj onesnaževala, po kemijski in medicinski klasifikaciji so strupeni za organizme, torej strupi. O problematiki sta izšla zbornika strokovnih razprav (2010, 2013), zbornik 2013 je naročila in financirala RS, v njem so zbrani podatki o obsegu in lokacijah onesnaženj tal, predlogi za sanacijo in priporočila.

1. Očitek kršitev 1., 5., 6., 7. In 10. člena kodeksa v prispevku Ogroženo zdravje otrok, Planet TV, 16. 9. 2019:

Pritožnica voditeljema Mirku Mayerju in Valentini Plaskan, novinarki Nataši Repovž in odgovornem uredniku Blažu Jarcu očita kršitve navedenih členov kodeksa.
Mayer je dejal, da je Celje slovenski Černobil in da bi se zamenjava zemlje na igriščih vrtcev morala začeti že pred leti. Šlo je za novinarsko prispodobo, ki naj javnost opozori na pomembnost problematike in neukrepanje oblasti v zvezi z zagotavljanjem zdravega okolja za otroke. S tem Mayer ni kršil kodeksa.

Mayer in Plaskanova sta dejala, da je območje stare celjske Cinkarne, 200 metrov stran od starega mestnega jedra, najbolj kontaminirano naseljeno območje v Evropi in da na to opozarjajo strokovnjaki. Tega nista podkrepila z izjavo strokovnjaka ali z navedbo vira. Na MOP so na prošnjo NČR ustno potrdili, da so posamezna ožja naseljena območja v Evropi (Poljska, nekdanja Vzhodna Nemčija, Avstrija) mnogo bolj nevarno onesnažena, kot je stara Cinkarna. Ker Mayer, Plaskanova in urednik Jarc niso objavili popravka MO Celje o najbolj onesnaženem naseljenem območju v Evropi ali sami popravili svoje napake, so kršili 1., 5. in 6. člen kodeksa.

Pritožnica navaja, da strokovni sogovorniki novinarke Repovževe niso govorili o potencialni izolaciji območja stare Cinkarne kot rešitvi, predstavnik CIC Šuštar pa je novinarki dejal, da »je tukaj potrebno narediti sarkofag«, pri čemer, tega pritožnica ne navaja, je razložil, kaj ima s tem v mislih, in sicer, da »je potrebno okoli in okoli narediti betonski zid do glinene nepropustne plasti«. Pritožnica navaja, da MO Celje ni znano, da bi »strokovna javnost kot rešitev navajala dobesedno izolacijo tega območja«, Šuštar pa da ni strokovno pristojen in usposobljen za odgovore na takšna vprašanja. Pritožnici bi moralo biti znano, da je kot eno izmed možnih rešitev za staro Cinkarno v zborniku Onesnaženost okolja in naravni viri kot omejitveni dejavnik razvoja v Sloveniji – Celjska kotlina kot modelni pristop za degradirana območja (IOP Celje, 2013) skupina avtorjev v prispevku Remediacija s strupenimi elementi onesnaženih tal za staro Cinkarno predlagala prav ta ukrep: (cit.) »S hidrološko izolacijo območja z vertikalno permanentno pregrado iz glinenih materialov ali betona do matične podlage oz. globine podtalnice preprečimo vtok in iztok podtalnice.« Novinarka z objavo izjave Šuštarja ni kršila kodeksa.

Pritožnica očita voditeljema in novinarki, da naslov Ogroženo je zdravje otrok o vplivih na zdravje otrok razen mnenja Šuštarja, da se otroci ne bi smeli igrati na strupeni zemlji, ne ustreza vsebini prispevka in da ne odraža njegove resnične vsebine. Ne drži pritožničina trditev, da so voditelja, novinarka in urednik z izjavami strokovnjakov in predstavnika CIC dopustili objavo napačnih in nepreverjenih informacij, govoric in ugibanj, pa na to niso opozorili. Strokovnjaka Grčmanova in Zupan ter Šuštar so v prispevku v kratkih izjavah opozorili prav na problematiko onesnažene zemlje na igriščih vrtcev. Kodeks ni bil kršen.

Novinarka ni kršila kodeksa, ker je njen sogovornik Šuštar omenil raziskavo vzorcev mivke v peskovnikih iz leta 2007 in presežene mejne vrednosti za svinec, novinarka pa je omenila še podatke o preseženih mejnih vrednostih za kadmij. Vse podrobnosti o takratni raziskavi so bile že večkrat objavljene v medijih, peskovniki sanirani, v prispevku je šlo le za opozorilo, da se je problematika razširila na celotna zemljišča igrišč skoraj vseh celjskih vrtcev, nasutih z industrijsko žlindro. Pritožnica MO Celje je leta 2017 na spletni strani objavila načrt zamenjave tal na igriščih, pri tem pa ponovila po strokovnem mnenju iz leta 2005 povzeto mnenje, da zemlja na igriščih ni zdravju škodljiva, čeprav sta kontrolna monitoringa leta 2005 in delni leta 2017 dokazala, da so v vrtcih presežene opozorilne ali kritične vsebnosti več težkih kovin.

Zaradi tega, ker niso popravili napake, so bili voditelja in urednik na NČR spoznani za kršitev 1. člena kodeksa, do tega, da odgovorni urednik ni objavil popravka pritožnice pa se NČR ni opredelil, ker gre za morebitno kršitev po Zakonu o medijih in ne za kršitev kodeksa.

2. Očitek kršitev 1., 5., 7. in 10. člena v prispevkih – Ekološka bomba, Planet TV 18. 9. 2019, in Strokovnjaki množično opozarjajo, Planet TV 19. 9. 2019:

V prispevku Ekološka bomba se je voditelj Mayer vprašal, zakaj nihče ne govori, da je rakavih obolenj v Celju več kot drugje po Sloveniji.« Novinarka je dejala, da v Celju pogosteje zbolevajo in umirajo za rakom; da je tako tudi po registru raka, pa je izjavil Tomaž Ogrin z IJS. Med oddajo se je v oddajo v živo vključil predstavnik CIC Šuštar ter med drugim dejal (vir prepis prispevka):
»… Navajam uradne podatke registra raka v preiskovanih desetih letih. Do leta 2007 je zbolelo 344 ljudi več od slovenskega povprečja, 143 ljudi je več umrlo. Podatek o razširjenosti kroničnih bolezni pljuč med prebivalci upravne enote Celje je 10,6 odstotka, ko je slovensko povprečje 6,8 odstotka, torej 50 procentov več. Uradni podatki ministrstva za zdravje lahko navedem samo dva, tri, najpomembnejša podatka, med najpomembnejšimi raki imajo Celjani v primerjavi s celotno Slovenijo 1,2-krat večja tveganja raka dojke in prostate, prebivalci Vojnika pa 1,5-krat večje tveganje raka prostate, raka ust, žrela in grla. Zamislite, nekateri trdijo, da je primerljiva pojavnost raka v Celju, kot je v Sloveniji, kako so le prišli do teh podatkov, saj 1,2-krat več pomeni 120 procentov večje tveganje, ne. Pravzaprav posebej pa izpostavlja ministrstvo tudi naselje Proseniško, Bukovžlak, Vrhe, Slance in Teharje kjer ugotavljajo, da je večje tveganje ledvičnega raka. Prav tako na uradni izjavi ministrstva za zdravje zasledimo naslednje, večje umrljivosti za srčno žilnimi boleznimi od slovenskega povprečja in več je umrljivosti zaradi obolenja dihal od slovenskega povprečja.«

Pritožnica navaja, da ne drži, da bi na Celjskem bile za 50 odstotkov bolj razširjene kronične bolezni pljuč, da bi obstajalo 1,2-krat večje tveganje raka dojke in prostate, za prebivalce Vojnika pa 1,5-krat večje tveganje raka prostate, ust, žrela in grla, na točno določenih območjih Celja tudi večje tveganje ledvičnega raka in da bi bili na Celjskem nadpovprečni tudi umrljivost za srčno žilnimi boleznimi in umrljivost zaradi obolenja dihal.

Novinarka v drugem prispevku ne predstavi strokovnjaka, ki bi potrdil trditev, in prispevek zaključi: »Za zdaj torej vemo, da v Celju za rakom prostate letno zboli 1,5-krat več, za rakom na dojki pa 1,2-krat več ljudi kot drugje po Sloveniji …« Pritožnica v zvezi z izjavami Šuštarja in Ogrina ter trditvami v obeh prispevkih ekipi Planeta TV očita potvorbo dejanske vsebine in kršitev več členov kodeksa.

NČR je sledilo navedbam pritožnice in zaprosilo Onkološki inštitut (OI) za pojasnila o obolevnosti za rakom v Celju in okolici. Pritožnica navaja, da iz raziskave OI iz leta 2011 ne izhaja, da bi ljudje v Celju pogosteje zbolevali in umirali za rakom. OI je NČR odgovoril, da je tveganje na območju UE Celje primerljivo s povprečnim tveganjem v Sloveniji, občani Celja pa imajo 1,2-krat večje tveganje za raka dojke in prostate, občani sosednjega Vojnika 1,5-krat večje tveganje za raka prostate, ust, žrela in grla in ledvic, tveganje za raka ledvic pa je večje tudi v naseljih Celja, ki so v bližini industrijskega območja, kjer je novinarka tudi pridobila nekaj izjav občanov – Proseniško, Bukovžlak, Vrhe, Slance in Teharje. To potrjuje navedbe Ogrina in Šuštarja. OI poudarja, da iz podatkov o razširjenosti rakov zaradi izpostavljenosti različnim tveganjem na obravnavanem območju zaradi pomanjkanja podatkov ne more povezati z izpostavljenostjo težkim kovinam, zadnjič je podatke analiziralo leta 2011, za zadnje desetletje pa ne.

NČR je zaradi očitka pritožnice o objavi nepreverjenih informacij kot nespornih dejstev vpogledal še v mnenje IVZ (zdaj NIJZ) s 13. 3. 2012. V njem IVZ v zvezi z rezultati analize tal, prahu in krvi v Celju pravi, da Agencija za preučevanje raka in rakotvornih snovi kadmij, arzen, krom in nikelj uvršča med snovi, ki dokazano povzročajo raka pljuč, kože, ledvic, mehurja, prostate in obnosnih votlin. Pritožnica navaja, da podatki o višji pojavnosti raka v Celju ne držijo in da to potrjujejo tudi vsakoletni podatki v publikaciji NIJZ in da se MO Celje po obolevnosti in umrljivosti za rakom, srčno žilnimi boleznimi, astmo pri otrocih in mladostnikih, ki jih obravnavata prispevka, ne razlikuje od povprečja Slovenije.

Od OI NČR ni prejel podatkov o umrljivosti zaradi raka, tudi za zadnje desetletje ne. Incidence o umrljivosti zaradi raka za prejšnja leta (Register raka, 2008) pa za obdobje 1998¬-2007 kažejo za UE Celje višjo umrljivost za rakom od slovenskega povprečja; številčni podatki potrjujejo Ogrinove in Šuštarjeve navedbe. NČR ob nasprotujočih si podatkih in trditvah strokovnjakov, strokovne literature, poročanja v medijih in pritožničinih očitkih kršitev kodeksa ni prepoznalo, saj gre za že dolgo javnosti znano problematiko, na katero je Planet TV ponovno opozoril. NČR v zvezi s tem ni zaznal kršitve kodeksa.

3. Očitek kršitev 1. in 4. člena kodeksa v prispevku Celje zastrupljeno mesto, Planet TV 20. 9. 2019:

NČR je tudi v tem primeru razpolagalo le s prepisom prispevka, ki ga je dostavila pritožnica. Pritožnica meni, da so Mayer, Repovževa in Jarc kršili 1. in 4. člen kodeksa, ker niso omenili podatkov NIJZ o ključnih kazalnikih zdravja in zdravstvenega varstva v celjski občini, na katere jih je opozorila pritožnica. NČR se je seznanilo s poročili NIJZ Zdravje v občini Celje za leti 2018 in 2019 in ugotovilo, da iz njih nedvomno ne izhaja, da prekomerna onesnaženost tal v Celju ne vpliva na zdravje prebivalcev. Pri kazalnikih obolevnosti za rakom v Celju, ki bi jih lahko šteli za posredni pokazatelj, NIJZ navaja opombo »vrednost kazalnika zaradi majhnosti opazovane populacije ni zanesljiva«.

Pritožnica pravi, da v prispevku ni noben strokovnjak potrdil dejstev, kot to navaja novinarka. To ne drži. V prispevku je strokovnjakinja dr. Cvetka Ribarič Lasnik z Inštituta za okolje in prostor Celje podala več kritičnih in svarilnih izjav, med drugim, da so celjski polutanti »ubijalci na dolgi rok«, novinarka pa je prispevek zaključila z ugotovitvijo, da »ni politične volje, ker okoljske teme očitno niso dopadljive politiki«.

Pritožnica očita četverici, da v prispevku ni povedano, da je zemljo v dveh vrtcih zamenjala MO Celje, vendar gre očitno le za nespretno sestavo prispevka. Nataša Repovž: »Celjski vrtci; zadeva je prioritetna, se zavedajo na okoljskem ministrstvu. V dveh so zemljo že zamenjali, a naj ukrepa tudi občina.« Simon Zajc (minister za okolje in prostor): »Če bo občina našla lokacijo, kamor ti otroci lahko gredo, takrat bomo dva letos že, potem pa naprej drugo leto.«

Iz tega jasno ne izhaja, da je MOP zamenjal zemljo v dveh vrtcih, in tudi ne, da jo je morda MO Celje, jasno pa je, da bo v prihodnje to izvedlo MOP samo, česar se je zatem tudi lotilo. Tudi v obeh prvih vrtcih pa je MO Celje zemljo dala zamenjati šele na zahtevo staršev po analizi zemlje. NČR kršitve kodeksa ni prepoznalo.

4. Očitek kršitev 10. člena kodeksa v več prispevkih

Naslovi prispevkov v časnikih in elektronskih medijih so stvar uredniške politike, z njimi želijo bralca/gledalca pritegniti k branju/spremljanju. Naslovi Ogroženo zdravje otrok, Ekološka bomba in Celje, zastrupljeno mesto povzemajo bistvo tematike, ki je družbeno zelo relevantna in je njena razrešitev v interesu javnega zdravja, zato ne potvarjajo vsebine posameznih prispevkov. Naslov Strokovnjaki množično opozarjajo je mogoče razumeti kot pretiravanje, vendar v celoti vzeto v seriji prispevkov poleg predstavnika Civilnih iniciativ Celja in mag. Tomaža Ogrina, ki jima pritožnica ne priznava kompetentnosti za dajanje strokovnih izjav, nastopajo tudi predstavniki MOP, Biotehniške fakultete in direktorica Instituta za okolje in prostor ter minister za okolje in prostor, torej več sogovornikov, ki vsi poudarjajo, da je treba nekaj ukreniti. Zato voditelja, novinarka in odgovorni urednik Planet TV niso kršili 10. člena kodeksa.