Stališče NČR DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Brane Piano (podpredsednik), Ranka Ivelja, Katarina Vučko, Sonja Merljak Zdovc, Peter Merc in Nataša Štefe, je na seji 3. 12. 2020 v primeru Ribiška družina Cerknica, zanjo OP Šafar in partnerji, proti Dejanu Vodovniku in Bojanu Budji, Slovenske novice, ugotovilo, da novinar in urednik nista kršila Kodeksa novinarjev Slovenije. Irena Brejc se je glasovanja vzdržala.
Primer: Ribiška družina Cerknica, zanjo OP Šafar in partnerji, proti Dejanu Vodovniku in Bojanu Budji, Slovenske novice
Povzetek pritožbe
Odvetniška družba Šafar in partnerji je v imenu Ribiške družine Cerknica (RD Cerknica) predlagala, da se zoper novinarja in odgovornega urednika Slovenskih novic ugotovi kršitev 2., 3., 4., 6., 11., 14. in 17. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.
V Slovenskih novicah je bil 5. maja 2020 z naslovom Ribiči na črno iztrebili presihajoče jezero objavljen članek novinarja Dejana Vodovnika, ki po trditvi pritožnice že na naslovnici časnika s senzacionalističnim naslovom zavaja in navaja za pritožnika neresnična dejstva. Na 7. strani se članek nadaljuje z naslovom, obarvanim v rdeče, ki vsebuje zapis »iztrebili presihajoče jezero«, navedeno pa ni resnično. Na podlagi naslova si lahko bralec ustvari negativno vrednostno sodbo o ribičih s Cerkniškega jezera in njihovem zakonitem zastopniku Mihi Urhu, piše v pritožbi. Miha Urh je bil v članku predstavljen s fotografijo, vzeto s spletne strani postonjskega Radia 94, in spodpisom: Prvi mož cerkniških ribičev Miha Urh, Foto Radio 94, kar daje pri bralcih zmoten vtis, da za navedbami novinarja stojijo njegove izjave. Novinar zakonitega zastopnika RD Cerknica pred objavo članka ni kontaktiral, ga zaprosil za dovoljenje za objavo fotografije; soglasja za objavo fotografije ni pridobil niti na Radiu 94. Zato sta novinar Vodovnik in odgovorni urednik Slovenskih novic Bojan Budja kršila 2. člen kodeksa, piše v pritožbi, ker sta osebno žaljivo za člane ribiške družine in njihovega zakonitega zastopnika navajala, da ne spoštujejo Statuta RD Cerknica in Pravilnika o športnem ribolovu. V članku, ki problematizira odlov linja (latinsko Tinca tinca, redke ribe, ki raste zelo počasi, zanje velja lovopust od 1. 5. do 30. 6., pojasnilo poročevalke), je večkrat neresnično navedeno, da je »v lovopustu zraslo število neetičnih ribičev«, s čimer se novinar Vodovnik po pritožnikovem mnenju izraža omalovažujoče do cerkniške ribiške družine. Avtor članka namreč navajaa, da linj ne izginja le zaradi ribojedih plenilcev, marveč tudi zaradi neetičnih ribičev, ki se ne držijo društvenih pravil. Člani RD Cerknica, ki so 27. 4. 2020 sprejeli sklep o prepovedi lova na linja, kar je v skladu s 7. členom Pravilnika o športnem ribolovu, niso niti slutili, da bo njihov sklep razumljen kot ukrep zaradi njihovega predhodnega nespoštovanja pravil ribolova.
NČR je pritožnico oziroma njenega pravnega zastopnika pozvalo k dopolnitvi pritožbe v zvezi s konkretnimi kršitvami členov Kodeksa novinarjev Slovenije, ki jih navajajo v zahtevku za obravnavo. Dopolnitev pritožbe je na DNS prispela 12. junija 2020, v njej pa pritožniki navajajo, da je (prvič) na naslovnici neresnično navedeno, da so »ribiči na črno iztrebili presihajoče jezero«, ter da so (drugič) v članku na 7. strani navedene naslednje neresnične oziroma žaljive trditve. Citiramo: »iztrebili presihajoče; v lovopustu zraslo število neetičnih ribičev; ki ribičev niti najmanj ne kaže v lepi luči; nespoštovanje Pravilnika o športnem ribolovu; žalostno, vendar nič nenavadnega za Slovenijo, dodajajo nekateri; ribiči opozarjajo, da linj … ne izginja le zaradi ribojedih plenilcev, ampak tudi neetičnih ribičev, takšnih, ki ne spoštujejo pravil; glede na očitno močno povečano število neetičnih ribičev, ki so se lotili linjev na Cerkniškem jezeru, pa ni le som tisti, ki si želi imeti linja oz. Tinco tinco, ki sicer slovi kot močan in borben«. Avtor članka in odgovorni urednik Slovenskih novic z naslovom Ribiči na črno iztrebili presihajoče jezero in v podnaslovu V lovopustu zraslo število neetičnih ribičev ter z neresničnimi in žaljivimi navedbami v članku (zgoraj citirane navedbe) naj bi kršila 2. člen kodeksa.
3. člen kodeksa naj bi kršila, ker pred objavo članka, ki vsebuje hude obtožbe ribičev, novinar in urednik nista pridobila odziva RD Cerknica niti njenega zakonitega zastopnika, čeprav sta brez soglasja objavila njegovo sliko. 4. člen kodeksa je bil kršen, ker novinar bralcem ni pojasnil ključnih informacij, pomembnih za razumevanje vsebine; ni pojasnil 7. člena pravilnika o športnem ribolovu, ki določa, kdaj lahko upravni odbor RD Cerknica omeji ribolovne pravice ribičem za določen čas. Dejstvo je, da je Cerkniško jezero začelo presihati že z 2. na 3. april in je presahnilo med 22. in 23. aprilom, z izjemo Ribnika. Sprejem prepovedi ribolova ni bil povezan z domnevnimi ravnanji ribičev, pač pa z izredno nizkim vodostajem ter predčasnim drstenjem linja. 6. člen kodeksa je po mnenju pritožnice novinar kršil, ker ni navedel vira informacij, ki jih navaja v zvezi z RD Cerknica. 11. člen kodeksa določa, da je ponarejanje in plagiatorstvo nedopustno dejanje. Fotografija predsednika RD Cerknica je bila v časniku SN objavljena brez soglasja Mihe Urha in Radia94. Novinar naj bi kršil tudi 14. člen kodeksa, ki določa, da se slikovno gradivo lahko objavi samo ob privolitvi osebe na sliki. Za privolitev novinar ni zaprosil in je ni dobil. 17. člen kodeksa določa, da novinar spoštuje pravico do posameznikove zasebnosti in se izogiba senzacionalističnemu pisanju in neupravičenemu razkrivanju njegove zasebnosti v javnosti. Objava fotografije Mihe Urha ni bila v javnem interesu, zato je novinar po mnenju pritožnice kršil tudi ta člen.
Odgovora na pritožbo
Novinar Dejan Vodovnik in odgovorni urednik Bojan Budja v odgovoru zagotavljata, da je članek napisan z vso profesionalno skrbnostjo, upoštevajoč kodeks in moralna načela, izključno z namenom obveščanja javnosti o temi v splošnem interesu in nikakor z namenom spodbujanja negativne vrednostne sodbe o pritožnici, kot ta očita avtorju prispevka in odgovornemu uredniku. Članek poroča o ukrepih, ki jih je sprejela RD Cerknica zaradi povečanega krivolova linja. Dejan Vodovnik je vsebino za članek črpal iz javnih objav pritožnice, ki jih prilaga odgovoru, zato je pritožba RD Cerknica v celoti neutemeljena. Dne 26. 4. 2020 je bilo na spletni strani te ribiške družine objavljeno obvestilo Prepoved ribolova linja, iz katerega izhaja, da je Upravni odbor RD Cerknica v skladu s 7. členom Pravilnika o športnem ribolovu na izredni seji soglasno sprejel sklep o prepovedi lova in uplena linja v vseh vodah, s katerimi gospodari cerkniška ribiška družina. Sklep je bil obrazložen z besedami, citiramo: »glede na nespoštovanje pravilnika o športnem ribolovu in s tem povezane ribiške etike in morale nekaterih članov ter predčasnega začetka drstitve se je UO soglasno odločil za sprejetje omenjenega sklepa. Izvrševanje sklepa bo na terenu strogo preverjala čuvajska služba v sodelovanju s policijo.« Pod tem obvestilom je podpisan Miha Urh, predsednik RD Cerknica. O tem sklepu RD Cerknica so poročali tudi lokalni mediji, na primer Notranjsko primorske novice 28. 4. 2020 in Novice z Notranjske 30.4. 2020. Vse skupaj je bilo podlaga za pripravo članka, je odgovoril Vodovnik, v katerem je bil naveden tako sklep pritožnice glede prepovedi lova kot tudi obrazložitev, torej da je ukrepu (poleg predčasnega drstenja rib) botrovalo tudi nespoštovanje pravilnika o športnem ribolovu ter s tem povezane ribiške etike in morale nekaterih članov. Navedbe v članku, da je zraslo število neetičnih članov in da ukrep ne kaže ribičev v lepi luči, temeljijo prav na tem obvestilu pritožnice glede prepovedi ribolova na linje. Brez podlage so torej očitki, da gre za neresnične navedbe, saj članek poroča o sprejetju ukrepa tudi zaradi neprimernega obnašanja nekaterih ribičev. Bistvo prispevka pa je v opozorilu javnosti na pogostost krivolova na linja, s čimer je ta ribja vrsta, sicer pogosti plen ribjih plenilcev, še dodatno ogrožena. Poročanje o tem je v javnem interesu.
Novinar dodaja, da so naslovi stvar uredniške politike, sicer pa je bistvo naslova članka, da pritegne bralca. Omenjeni naslov ne izraža nobene negativne vrednostne sodbe v odnosu do RD Cerknica, saj je iz vsebine članka razvidno, da je prišlo do kršitve pravilnika ribolova, na katero se je RD Cerknica ustrezno odzvala s sklepom o prepovedi ribolova linja, kar jo navsezadnje prikazuje v pozitivni luči. Skladno s sodno prakso, ki jo navaja (npr. US RS , Up-530/14 ipd.), se naslov članka vedno presoja ob upoštevanju konteksta celotnega članka.
Očitano kršitev 2. člena kodeksa, ker naj bi iz objavljenega članka izhajalo, kot da RD Cerknica in njen zakoniti zastopnik Miha Urh ne spoštujejo svojega Statuta in Pravilnika o športnem ribolovu, je novinar zavrnil kot neutemeljeno. Članek nevtralno in korektno povzema informacije, ki jih je pritožnica 26. 4. 2020 sama posredovala javnosti. V članku je celo poudarjeno, kako je RD Cerknica pred sprejemom ukrepa za zaščito linja rešila več kot pol tone rib, živečih v jezeru. Navedba, da je »neetično ravnanje ribičev žalostno, vendar nič nenavadnega za Slovenijo«, se nanaša na splošno stanje v državi, kar je v članku jasno razvidno; »povedo nekateri« ni komentar na pritožnico. Kadar v članku navaja stališča, sklepe in ukrepe pritožnice, je to razločno navedeno, na primer ‘povedo v cerkniški ribiški družini’, pojasnjuje Dejan Vodovnik. Do ravnanj pritožnice in njenega zakonitega zastopnika ali članov RD Cerknica se ni osebnostno opredeljeval, predstavljeni podatki niso bili prikazani na osebno žaljiv način.
Novinar navaja, da je pred objavo večkrat neuspešno poklical na RD Cerknica. Ker pa je tekst pripravljen na podlagi njihovega uradnega obvestila, ki ga v članku dobesedno citira, je to razumeti kot uradno stališče pritožnice. Članek po njegovem ne vsebuje neresničnih podatkov, niti ni v nobenem delu žaljiv do pritožnice in njenega zastopnika. Zato je prepričan, da določb 3. člena kodeksa ni kršil.
Članek je nastal na podlagi uradnih obvestil RD Cerknica, ki jih tudi citira. Iz njih je jasno razvidno, zakaj je bil ukrep prepovedi odlova linja sprejet, in da je povezan tudi z nespoštovanjem pravilnika in s tem povezane ribiške etike in morale nekaterih članov (torej z ravnanjem ribičev). Pregled 7. člena Pravilnika o športnem ribolovu pokaže, kdaj se lahko omejijo ribolovne pravice, in sicer (poleg izredno nizkega vodostaja, kot izpostavlja pritožnica) tudi v primeru kršitev ribolovnih dovoljenj ter nepričakovane ogroženosti določene ribje vrste. Da bi bil ukrep povezan z izredno nizkim vodostajem, RD Cerknica v obrazložitvi svojega sklepa, objavljeni na spletu, ni omenila. Ker ni zamolčal nobenih znanih informacij, je zatrdil novinar, ni kršil 4. člena kodeksa.
Zanikal je tudi očitane kršitve 11., 14. in 17. člena. Poudarja, da je bila fotografija predsednika RD Cerknica javno objavljena na spletni strani Radia94, torej dostopna javnosti, v Slovenskih novicah so tudi korektno navedli vir. Ne gre za avtorsko delo, torej ni mogoče govoriti o plagiatorstvu, zato 11. člen kodeksa ni bil kršen. Ker posnetka ni sam naredil, ampak je fotografijo vzel iz javno dostopnega vira (drugega medija) na spletu, ni kršil 14. člena kodeksa. Fotografija Mihe Urha je bila na spletu objavljena v zvezi z njegovim opravljanjem funkcije predsednika RD Cerknica. Radio94 jo je objavil v povezavi z obravnavano temo, prepovedjo ribolova v Cerkniškem jezeru. Z objavo te fotografije z ničemer ni posegal v njegovo zasebnost, zato ni kršil 17. člena kodeksa.
V imenu Bojana Budje, odgovornega urednika Slovenskih novic, je odgovor na pritožbo pripravila odvetniška pisarna Zakonjšek. Pisarna navaja, da je pritožba na članek z dne 5. 5. 2020 v celoti neutemeljena. Novinar je pri pripravi članka poročal o ukrepih RD Cerknica, ki so bili 26. 4. 2020 objavljeni na spletni strani pritožnice, v katerem je v celoti povzel razloge, zakaj je do ukrepa prišlo. V članku je naveden tako sklep pritožnice glede prepovedi lova kot tudi uradna obrazložitev, ki jo je ta podala na svojih spletnih straneh. Navedbe v članku, da je bilo podlaga za sprejem ukrepa nespoštovanje Pravilnika o športnem ribolovu, da je naraslo število neetičnih ribičev in da ukrep ribičev ne kaže v najlepši luči, izhajajo iz obvestila pritožnice javnosti, zato ne gre za neresnične navedbe. Članek poroča o sprejetju določenega ukrepa, kateremu je botrovalo med drugim tudi neprimerno obnašanje nekaterih ribičev. Ukrep, o katerem poroča novinar, se sicer nanaša na območje RD Cerknica (pritožnice), vendar je bistvo prispevka v jasnem opozorilu javnosti na pogostost krivolova, konkretno linja, ki je tudi sicer ogrožena ribja vrsta zaradi ribojedih plenilcev. Našteto je zagotovo tema, s katero mora biti javnost seznanjena – zaščita ogroženih živali je v javnem interesu. Neutemeljen je očitek pritožnice, da je naslov članka Ribiči na črno iztrebili presihajoče jezero zastavljen senzacionalistično; naslovi morajo pritegniti bralca, njegova vsebina pa je pojasnjena v nadaljevanju članka. Obravnavani naslov ne izraža negativne sodbe o pritožnici, saj je iz vsebine članka razvidno, zakaj je prišlo do ukrepov o prepovedi ribolova na linja.
Glede očitane kršitve posameznih členov Kodeksa novinarjev Slovenije odvetniška pisarna Zakonjšek navaja enake ali podobne argumente kot avtor članka in zanika kršenje vseh naštetih določb kodeksa. Povzeto: 2. člen ni bil kršen, ker se avtor članka do Mihe Urha ali članov RD Cerknica na nobenem mestu osebnostno ni opredelil, predstavljeni podatki niso bili prikazani na osebno žaljiv način; 3. člen ni bil kršen, ker je avtor citiral uradna obvestila pritožnice, kar že predstavlja njeno stališče. 4. člen ni bil kršen, ker v spornem članku niso bile zamolčane nobene znane informacije; 6. člen ni bil kršen, ker je v članku zapisano, od kod je novinar črpal podatke za članek, kdo ali kaj je bil njegov vir; 11. člen ni bil kršen, ker je novinar navedel vir fotografije predsednika RD Cerknica (Radio94); 14. člen ni bil kršen, ker je avtor članka omenjeno fotografijo pridobil na spletu, kjer je bila javno dostopna; 17. člen ni bil kršen, ker z objavo fotografije zakonitega zastopnika RD Cerknica v njegovi javni funkciji predsednika pritožnice ni bilo v ničemer poseženo v njegovo pravico do zasebnosti.
Odvetniška pisarna poudarja pomen svobode novinarskega izražanja, ki izhaja iz 39. člena Ustave RS in 10. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in omogoča javnosti, da živi v demokratični družbi, v kakršni velja transparentnost in poročanje o vseh temah, ki zadevajo in so aktualne za javnost. Pravica do svobode izražanja pomeni pravico širiti informacije in hkrati tudi pravico javnosti, da je seznanjena z informacijami, saj le javnost, ki je ažurno in natančno informirana, lahko uspešno sodeluje pri vodenju zadev splošnega pomena. Poseganje v svobodo govora ali omejitev svobode govora lahko pomeni cenzuro, ki omogoči manipuliranje z informacijami, kršena je tudi pravica javnosti do dostopa do informacij in pravica javnosti ‘vedeti’ oziroma seznanitve z aktualnimi zadevami, ki so v javnem interesu.