17. 2. 2021

Inšpektorat RS za okolje in prostor proti novinarki Slovenskih novic Tanji Jakše Gazvoda

STALIŠČE NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik), Sonja Merljak Zdovc, Irena Brejc, Katarina Vučko, Ranka Ivelja, Matej Luzar, je na seji 4. 2. 2021 v primeru Inšpektorat RS za okolje in prostor proti novinarki Slovenskih novic Tanji Jakše Gazvoda ugotovilo, da je novinarka kršila Kodeks novinarjev Slovenije.

PRIMER: Inšpektorat RS za okolje in prostor proti novinarki Slovenskih novic Tanji Jakše Gazvoda

Povzetek pritožbe

Pritožnik Inšpektorat RS za okolje in prostor (IRSOP), v njegovem imenu v. d. glavnega inšpektorja IRSOP Franc Rančigaj, novinarki Slovenskih novic Tanji Jakše Gazvoda očita, da je v prispevku z naslovom “Inšpektorja koruptivna!”, ki je bil v Slovenskih novicah objavljen 14. 7. 2020, kršila 2., 3. in 5. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju kodeksa). V obrazložitvi kršitve 2. člena pritožnik ugotavlja, da je osebnih žalitev v medijih vse več, ocenjuje, da je raven novinarskega pisanja vsak dan nižja, da lahko vsak izreče in napiše žaljivke, nihče pa ne nosi odgovornosti za to. V pritožbi trdijo, “da je do inšpektorjev žaljivo, ker lahko vsak državljan, predstavnik združenja ali novinar obsodi inšpektorja koruptivnih dejanj”.

3. člen kodeksa naj bi novinarka po mnenju pritožnika kršila s tem, da ni pridobila informacij od inšpektorjev, ki so vodili postopke, navedla je le izjavo Zlatka Resmana, predsednika ROVO Novo mesto. V povezavi s tem pritožnik IRSOP ugotavlja tudi kršitev 5. člena kodeksa, ker da bi morala novinarka ob navedbi izjave predsednika ROVO opozoriti, da “gre za nepotrjene trditve”.
Sestavni del pritožbe IRSOP so tudi odgovori ministrstva za okolje in prostor na vprašanja novinarke Tanje Jakše Gazvoda, ki je v elektronskem sporočilu spraševala, kakšno je stališče inšpekcije do dejavnosti GM Kuselj oziroma do načrtov gradnje lesnopredelovalnega centra Puščava v občini Šentrupert, pa tudi, kakšno je mnenje o prizadevanjih civilne iniciative Mirnske doline ter organizacije ROVO, ki si zaradi degradacije okolja in negativnega vpliva na ljudi ne želijo te dejavnosti v svojem okolju. V vprašanju novinarka omenja, da je bila ta dejavnost že večkrat pod lupo različnih inšpektorjev, spraševala je, ali ima GM Kuselj vsa potrebna dovoljenja, kaj lahko počne, katere odpadke jim je dovoljeno zbirati, ali jih lahko predeluje. Spraševala jih je še, ali bi morali na podlagi ugotovitve inšpekcije o nepravilnem ravnanje z odpadki GM Kuselj odvzeti dovoljenje za zbiranje, zanimalo jo je tudi, kakšne ukrepe je inšpektorat uvedel proti GM Kuselj …
Ministrstvo je novinarki odgovorilo, da je ARSO 6. 11. 2018 zavrgel vlogo podjetja GM Kuselj za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, podjetje ni opravilo presoje vplivov na okolje, da GM Kuselj nima dovoljenja za predelavo lesnih odpadkov, ima le veljavno potrdilo o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov. Pri tem so navedli, da jim to dovoljuje zbiranje nenevarnih odpadkov (odpadnega lubja, plute, žagovine, oblancev, odrezkov lesa, ivernih plošč, furnirja, lesne embalaže, lesa). Inšpekcija v odgovoru navaja, da odpadkov ne smejo skladiščiti na platoju, namenjenemu gradnji več objektov, ki pa še niso zgrajeni oziroma se še ne gradijo. Pojasnjujejo, da zaradi tega tudi uporabno dovoljenje še ni bilo izdano. Zavezanec je po posredovanju gradbenega inšpektorja s teh površin odstranil vse sekance, lesne ostanke in drva. Odpadke in druge materiale, ki jih je skladiščil na tem platoju, je prestavil na območje, kjer ne bi smel skladiščiti odpadkov, kar je inšpektor ugotovil 24. 1. 2020, marca 2020 pa mu je z odločbo prepovedal zbiranje nenevarnih lesnih odpadkov, dokler ne bo zagotovil predhodnega skladiščenja zbranih odpadkov v skladu z načrtom zbiranja ali pridobil spremenjenega potrdila o vpisu v evidenco zbiralcev na podlagi novega načrta zbiranja odpadkov, piše ministrstvo v odgovoru novinarki. Rok za odstranitev odpadkov je bil 8. april 2020, a se je skladno z zakonom o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije zamaknil. Aprila 2018 je inšpektor z odločbo odredil GM Kuselj izvedbo meritev hrupa, ki nastaja pri mletju lesa, zavezanec odločbe ni izvršil, zato je inšpektor uvedel izvršilni postopek. Gradbeni inšpektor je izdal tudi odločbo za odstranitev nadstreška, ki je bil zgrajen brez ustreznih upravnih dovoljenj; odredil je odstranitev in vzpostavitev v prejšnje stanje. Ker odločba ni bila izpolnjena, je inšpektor začel izvršilni postopek; zadeva je bila takrat v pritožbenem postopku.

V odzivu na članek Inšpektorja koruptivna, objavljenem v Slovenskih novicah, podpisala pa ga je Darija Dolenc, svetovalka za odnose z javnostmi na IRSOP, piše: »Naslov je ponovitev mnenja predstavnika okoljevarstvene organizacije, ki je nepreverjeno in nedokazano in povsem neresnično. Zoper predstavnika te organizacije je bila zato vložena kazenska ovadba.« V tem odzivu je opisano, kaj so inšpektorji naredili, da pa ne morejo odločati po prosti presoji in reševati postopkov, ki sodijo v pristojnost občin, upravnih enot in sodišč.

Odgovor novinarke Slovenskih novic Tanje Jakše Gazvoda.

Novinarka je uvodoma napisala, da sta postopek pred NČR in nezadovoljstvo inšpektorata za okolje in prostor posledica naslova objavljenega članka, ki pa ni njeno delo, saj naslov določi dnevni urednik oziroma urednica, novinarka ga lahko le predlaga. Ko je članek oddala, je bil njen predlog naslova tak: Lesni center bi, a z drugim podjetjem, podnaslov pa: Civilna iniciativa Mirnske doline jasna: investitorju, ki naj bi gradil Lesno predelovalni center, ne zaupamo več! Investitor: odpadnega materiala ne predelujemo, imamo pa vsa zahtevana dovoljenja. Tako bi njena naslov in podnaslov povzemala bistvo vsebine članka, je zapisala novinarka, ki še dodaja, da gre za zelo kompleksno zadevo. O tem govori tudi podatek, da je civilna iniciativa, ki je bila ustanovljena prav v ta namen, v petih letih zbrala že ogromno dokumentacije, da je bil odgovor investitorja na njena vprašanja »dolg tri gosto tipkane strani, s katerim bi lahko napolnila dve časopisni strani«. Novinarka zaključuje, da je želela tematiko vsestransko predstaviti, zato je v članek vključila tako odgovore inšpekcije kot mnenje okoljevarstvene organizacije ROVO, v katerem je obravnavana izjava in iz katerega je vzet tudi naslov. Pri tem Tanja Jakše Gazvoda poudarja, da ne more biti odgovorna za njihovo trditev.

SKLEP:

Novinarka Tanja Jakše Gazvoda je kršila 3. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, ni pa kršila 2. in 5. člena.

OBRAZLOŽITEV:
V obravnavanem članku novinarka opisuje večletni in zelo zapleten problem v bližini industrijske cone Puščava, povezan s številnimi postopki, inštitucijami in ugotovljenimi nepravilnostmi pri izvajanju dejavnosti podjetja GM Kuselj in načrtovani gradnji lesnopredelovalnega centra, ki ga gradi to podjetje, kar v članku opisujeta predstavnica civilne iniciative Mirnske doline in predsednik okoljevarstvene organizacije ROVO Novo mesto.

Po mnenju NČR novinarka ni kršila 2. člena Kodeksa novinarjev Slovenije, saj v prispevku z objavo izjave predstavnika okoljevarstvene organizacije ROVO ni bila osebno žaljiva. 2. člena ni kršila niti z objavo bombastičnega naslova članka, saj je v odgovoru pojasnila, da je naslov članka delo dežurnega urednika, pritožnik pa kršitve v pritožbi ne očita odgovornemu uredniku, omenja le novinarko. Tanji Jakše Gazvoda ne moremo naprtiti odgovornosti za izjavo Zlatka Resmana, predsednika Rovo Novo mesto, ki je objavljena v obravnavanem članku. Ta se v celoti glasi: »Že vizualno so razvidne popolna degradacija prostora, razvalina starega objekta in popolnoma iznakažena narava bivanja. Zato se v Rovo sprašujemo, zakaj pristojni na infrastrukturnem ministrstvu niso naznanili suma poskusa storitve kaznivih dejanj, recimo preslepitve ali poskusa goljufije na škodo Evropske unije, in domnevno namerno spregledali neizpolnjevanje pogojev od vlagateljev in dodeljevali sredstva neupravičenim vlagateljem, ko je šlo za nepovratna sredstva za soproizvodnjo toplote in električne energije? V tem primeru v Rovu menimo, da sta inšpektorja, tako gradbeni kot okoljski, ravnala koruptivno, kar je razvidno iz dokumentacije in odločb, na katere se je omenjena pravna oseba dobesedno požvižgala ali norčevala iz njihovih ukrepov, ki so bili med drugim visoke denarne kazni za neizpolnjevanje teh, a sta oba inšpektorja delovala bolj na nivoju redarjev kot pa pristojnih za ukrepanje. Skratka, sama pisemca, ukrepov pa od nikoder, in še ena velika sramota naše pravne države.«

Novinarka je celovito in razumljivo predstavila problem, povezan z načrtovanim lesnopredelovalnim centrom v Puščavi pa tudi z dejavnostjo GM Kuselj d.o.o., ki na tem območju poteka že nekaj let. Med nastajanjem članka je zbrala mnenja vpletenih strani, tudi inšpektorata, ki je v tem postopku pritožnik. IRSOP je zastavila vprašanja, ki so se nanašala na delo inšpektorjev, kar v svoji izjavi omenja predstavnik organizacije ROVO. Inšpektoratu je dala možnost, da se vsebinsko opredeli do problematike, ki je opisana v članku. IRSOP je spraševala tudi o večletnih prizadevanjih civilne iniciative in okoljevarstvene organizacije, ki opozarjata na nepravilnosti, povezane z dejavnostjo in načrtovano gradnjo lesnopredelovalnega centra, ki naj bi ga gradil GM Kuselj, zato ji ne moremo očitati, da ni iskala odzivov. Pritožnik ji očita še, da ni pridobila informacij pri inšpektorjih, ki so vodili postopke. NČR izpostavlja, da zadošča, če se vprašanja naslavlja na inšpektorat in ne na posamezne inšpektorje, ki v članku niso omenjeni z imeni in priimki. Tudi zaradi tega je očitek o osebni žaljivosti neutemeljen. Skratka, novinarka je svoja vprašanja poslala na pravi naslov, pristojen za odgovore na novinarska vprašanja.

NČR ugotavlja kršitev 3. člena Kodeksa novinarjev Slovenije, ker novinarka ni poiskala odziva inšpektorata na očitke v izjavi Zlatka Resmana, “da sta inšpektorja, tako gradbeni kot okoljski, ravnala koruptivno, kar je razvidno iz dokumentacije in odločb, na katere se je omenjena pravna oseba dobesedno požvižgala ali norčevala iz njihovih ukrepov, ki so bili med drugim visoke denarne kazni za neizpolnjevanje teh, a sta oba inšpektorja delovala bolj na nivoju redarjev kot pa pristojnih za ukrepanje.” Trditev, da naj bi inšpektorja ravnala koruptivno, je zagotovo huda obtožba, zaradi katere mora novinar, če se odloči, da jo objavi, poiskati pojasnila, dokaze in odziv, čeprav gre morda za uporabo in širše dojemanje besede korupcija, ki se pogosto povezuje tudi z neučinkovitim delom pristojnih, zaradi česar se kršitelji izmikajo kaznim, postopki pa podaljšujejo v škodo ljudi in okolja.

5. člena kodeksa novinarka ni kršila. Navedla je vir izjave, to je Zlatko Resman, predsednik okoljevarstvene organizacije ROVO Novo mesto, zato ni nobenega razloga, da bi ob tem dodajala še, za kakšne trditve gre.

Gradivo primera
Obravnavani členi
Medij
Akterji
Povezane vsebine
Arhiv razsodb