Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Sonja Merljak Zdovc, Matej Luzar, Ranka Ivelja, Irena Brejc in Katarina Vučko, je na seji 4. februarja 2021 v primeru Jan Poniž proti Evgeniji Carl ugotovilo, da je novinarka kršila Kodeksa novinarjev Slovenije. Brane Piano je glasoval proti.
Primer: Jan Poniž proti Evgeniji Carl, Televizija Slovenija
Povzetek pritožbe
Jan Poniž očita novinarki Evgeniji Carl kršitev 19. člena Kodeksa novinarjev Slovenije pri poročanju o vpletenosti otrok Aleksandre Pivec v afero z brezplačnimi nočitvami.
V prispevku z naslovom Razkrivamo: Ministrici prenočitev v hotelu na Obali plačala izolska občina avtorice Evgenije Carl, ki je bil objavljen 30. julija 2020 na portalu MMC RTV Slovenija, je bil na spremljajočem video posnetku (televizijskem prispevku) prikazan tudi dokument – račun, na katerem sta poleg imena tedanje ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandre Pivec prikazani imeni dveh otrok, ki sta še mladoletna in nista javni osebnosti. Imeni sta na posnetku celo namenoma poudarjeni. Po pritožnikovem mnenju takšno izpostavljanje imen mladoletnih otrok med drugim predstavlja kršitve programskih standardov ter poklicnih in etičnih meril RTV Slovenija pri poročanju, saj so mladoletni otroci še posebej varovana kategorija. Novinarji so pri poročanju dolžni upoštevati predvsem otrokovo korist in dostojanstvo. Pritožnik meni, da je novinarka v prispevku s posebnim (grafičnim) izpostavljanjem otrok na objavljenem dokumentu kršila navedene standarde in po nepotrebnem posegla v dostojanstvo mladoletnih otrok ter s tem kršila 19. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.
V dopolnitvi pritožbe pritožnik navaja, da navedeni prispevek na spletnih straneh MMC pozneje ni več vključeval neposredne povezave do televizijskega prispevka. Opozarja, da je bil slednji tudi spremenjen, in sicer tako, da so imena mladoletnih otrok na dokumentu zabrisana. To po njegovem mnenju kaže na to, da je bila kršitev dejansko storjena, kar s spremembo prispevka posredno priznava tudi njegova avtorica. Dodaja, da avtorica ni izvedla ustreznega testa javnega interesa, saj je porabnik javnih sredstev v konkretnem primeru Hotel Marina. V takšnem primeru se ob upoštevanju predpisov, smernic, zakonodaje in kodeksa imena lahko razkrije izključno z uporabo testa javnega interesa ter z mislijo in skrbjo za zaščito integritete mladoletnih otrok funkcionarja. Ta test bi pri Pivčevi kot ministrici po mnenju pritožnika absolutno prevladal, pri mladoletnih otrocih pa tovrstnega javnega interesa ni, prav tako ni potrebe po javnem izpostavljanju njunih imen; tudi z uporabo grafičnih metod. Pritožnik izpostavlja, da bi lahko medij skladno z načelom sorazmernosti nedvomno objavil le podatek, da je občina plačala tudi za njuna sinova, imeni obeh pa bi zakril pred javnostjo. Zgodba zaradi tega ne bi izgubila na verodostojnosti. Pritožnik opozarja tudi, da do objave tega primera imena najstarejšega sina na svetovnem spletu ni bilo zaslediti. Prilaga tudi odgovore pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov na RTV Slovenija Simone Habič ter varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinke Todorovski, ki po njegovih besedah pritrjujeta njegovemu razmišljanju.
Iz priloženega odgovora varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev je najprej razviden odgovor urednika notranjepolitičnega uredništva Dejana Ladike. Ta je med drugim navedel, da so tudi v tem primeru skrbno pretehtali vsakršen morebiten poseg v zasebnost, zlasti otrok. Izpostavil je, da je ministrica za promocijo vinske kleti izpostavila svojo družino, posnetek tega pa je bil namenjen javnosti in je bil vsem javno dostopen. Tudi sicer Pivčeva po njegovih besedah svoja sinova vključuje v javne objave na spletu. Ob razkritju njenega korupcijsko tveganega bivanja v izolskem hotelu na stroške občine je bil račun, na katerem sta bili tudi imeni ministričinih sinov, glavni element zgodbe, saj se je prav ta račun nato na zahtevo občine in prav zaradi zapisa imen spreminjal. Da bi zagotovili verodostojnost poročanja, ki je nedvomno v javnem interesu, in pri tem ovrgli kakršen koli dvom o zapisanem na računu, so se po besedah Ladike odločili, da imen ne zakrijejo. V nobenem primeru pa niso imen povezovali s slikovnim gradivom sinov, ki so v javnosti zaradi dejavnosti Pivčeve, je dodal. Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev se z njegovim argumentom ne strinja. Poudarja, da je identifikacija otrok z imenom in priimkom v novinarski obravnavi upravičena le, če za to obstaja oprijemljiv javni interes. Meni, da poročanje o domnevno spornih ravnanjih staršev ne more biti takšna izjema. V konkretnem primeru z vidika informativnosti in razumevanja vsebine ni bilo potrebe po vizualnem razkritju in grafičnem poudarku imen ministričinih otrok. Meni, da bi za podkrepitev povedanega o hotelski namestitvi ministrice in sinov zadostovalo, če bi gledalci videli faksimile dokumenta, na katerem bi bili osebni imeni otrok zakriti. Novinar ima vedno možnost, da z besedami opiše, kakšen podatek je zakril in zakaj, ne da bi to okrnilo verodostojnost, je dodala.
Pritožbo je posredovala pooblaščeni osebi za varstvo osebnih podatkov na RTV Slovenija, ki je – kot je razvidno iz priloženega odgovora – med drugim ugotovila, da so novinarji in uredniki tehtno presojali morebitne posege v zasebnost, zlasti otrok. Pri svojem delu mora novinar nenehno tehtati interes posameznika do zasebnosti in interes javnosti do informiranja, brez te presoje in tehtanja ni dovoljeno posegati v osebne podatke, je poudarila. Pri tehtanju med svobodo izražanja in varstvom zasebnosti (ali osebnih podatkov) ima odločilen vpliv objava informacije (v tem primeru imen mladoletnih otrok) na stališča in razprave v splošnem interesu. Meni, da objava imen otrok v konkretnem primeru ni v javnem interesu, čeprav so ti podatki ključni za verodostojnost sporočila v prispevku (ne glede na to, da so na zasebnih profilih družabnih medijev ministrice osebni podatki otrok že objavljeni). Zato je, kot je zapisala, sodelavce opomnila na dobre prakse varstva osebnih podatkov v novinarskem poročanju. Te so tudi v celoti upoštevali in izvedli vse zahtevane ukrepe.
Avtorica prispevka Evgenija Carl je očitano kršenje Kodeksa novinarjev Slovenije v odgovoru za NČR zavrnila.
Kot poudarja, so v informativnem programu tudi v tem primeru tehtali morebiten prekomeren poseg v zasebnost. Zavedajo se, da je zadeva občutljiva in kompleksna – tudi zato, ker so v istem prispevku lahko kazali javno dostopen video posnetek, na katerem sta jasno razvidna ministričina sinova, hkrati pa naj bi na računu, ki so ga ekskluzivno pridobili in ki je bil sporen prav zato, ker so ga vpleteni naknadno spreminjali zaradi imen sinov, morali zatemniti njuni imeni. Pri tehtanju objave računa v njegovem izvirniku so upoštevali tudi vse druge številne javne objave ministrice, v katerih je sama izpostavljala svoje družinske člane.
Otroka sta bila po besedah novinarke ključni element in vsebina zgodbe ter hkrati dokaz, da je ministrica na svojo službeno pot pripeljala otroke, stroške pa so jima krili organizatorji, čeprav otroka do tega nikakor nista upravičena. Če bi zakrili njuni imeni, bi lahko kdo upravičeno trdil, da nimajo ustreznih dokazov, dodaja.
Imeni otrok na računu so po njenih besedah dokaz suma korupcije in so v tem primeru ključni del novinarskega poročanja. Vključili niso nobenih dodatnih elementov, kot so denimo fotografije, osebni videoposnetki, starost, prav tako niso izgovorili njunih imen ali razkrili drugih osebnih podatkov. Za potrebe poročanja ju niso iskali s kamero.
S prikazom računa so dokazali, da ministrica ne govori resnice. S tem je upravičen javni interes; vsega tega ne bi mogli storiti, če ne bi pokazali računa in imen. S tem, ko so objavili imeni, so po njenih besedah jasno dokazali, da sta v Izoli dejansko bila in v hotelu prenočevala tudi sinova, čeprav je ministrica prav to prikrivala in celo trdila, da v hotelu nista prenočila.
Avtorica poudarja tudi, da je zgodba v javnem interesu, saj je ministrica otroka pripeljala s seboj na bolj zasebno kot službeno pot, storitev pa jima je plačala občina. Izpostavlja tudi, da gre za mladostnika, ki sta bližje polnoletnosti kot otroškim letom in sta aktivno sodelovala pri javnem izpostavljanju. Osebe, ki se prostovoljno izpostavljajo javnosti za različne osebne potrebe ali potrebe drugih, se tudi v drugih primerih, ko se jih javno objavi, dolžne objavo sprejeti, tudi če jim ta ni povšeči. Morajo pričakovati in sprejeti višjo stopnjo javnega zanimanja, torej javnega interesa, poudarja.
Opozarja tudi, da je ministrica otroka redno izpostavljala tako v promocijskem spotu za vinsko klet kot na fotografijah in video posnetkih, objavljenih na svojih odprtih profilih na Facebooku in Instagramu. Tam ju je navedla z imenom in priimkom ter razkrila tudi nekatere druge podatke. S tem je po mnenju novinarke sama izkazala večjo odprtost tudi do objave otrok in njunih osebnih podatkov. Tudi zato mediji smejo izpostaviti njene otroke, pa čeprav ji to v določenih primerih ne bi bilo všeč.
Kot primer je navedla fotografijo, ki jo je predsednik vlade objavil na twitterju. Na njej sta njegova otroka, nezakrita in z imeni, mediji pa so to objavili brez zakrivanja otrok in imen. Starš se je torej zavestno in prostovoljno odrekel varovanju osebnih podatkov svojih otrok, tako kot je tudi v primeru Pivčeve, dodaja.
Pojasnjuje še, da so v informativnem programu kljub nestrinjanju s stališčem pooblaščenke za varstvo osebnih podatkov sledili njenim zahtevam. Pri nadaljnjem poročanju so tako zakrili imeni sinov. Prav tako so s spletnega portala MMC umaknili vse oddaje in prispevke, kjer bil račun prikazan, jih v montaži ustrezno popravili in ponovno naložili na splet.