16. 2. 2021

Zoran Stevanović proti Tomici Šuljiću in Bojanu Budji, Slovenske novice

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Sonja Merljak Zdovc, Irena Brejc, Peter Merc, Ranka Ivelja, Matej Luzar in Nataša Štefe je na seji 21. januarja 2021 v primeru Zoran Stevanović proti Tomici Šuljiću, novinarju Slovenskih novic, in proti Bojanu Budji, odgovornemu uredniku Slovenskih novic, ugotovilo, da novinar in odgovorni urednik nista kršila Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju kodeks).

Primer: Zoran Stevanović proti Tomici Šuljiću, novinarju Slovenskih novic, in proti Bojanu Budji, odgovornemu uredniku Slovenskih novic

Zoran Stevanović, kranjski svetnik, se pritožuje zaradi naslova in besedila članka Zbor komunale kar v bifeju avtorja Tomice Šuljića, objavljenega 2. junija 2020 v časopisu Slovenske novice.

Zoran Stevanović zatrjuje, da so v članku navedene neresnične trditve, s čimer naj bi pisec članka močno prizadel in okrnil družbeno delovanje pritožnika.

Povzetek pritožbe na NČR s pripombami in mnenji pritožnika, ki po njegovem mnenju pomenijo kršitev kodeksa:

3 . člen kodeksa naj bi bil kršen, ker pisec članka ni poskusil kontaktirati in pridobiti mnenja pritožnika, kljub temu, da naj bi novinar v članku objavil informacije, ki vsebujejo hude obtožbe zoper pritožnika.

1 . in 10 . člen sta po mnenju pritožnika kršena zaradi neresničnega naslova Zbor komunale kar v bifeju in vsebine članka, ki nadalje trdi, da se je skupščina odvila v »bifeju«, saj se je po navedbah pritožnika izredna seja skupščine javnega podjetja Komunala Kranj, odvila v uradnih prostorih Komunale Kranj in ne v »bifeju«. O slednjem naj bi pričali tudi zapisniki omenjene seje.

1. in 2 . člen naj bi bila kršena, ker je novinar v članku navajal, da so pritožnika »vrgli« iz stranke SNS, kar naj bi bila po mnenju pritožnika napačna informacija, ki je pisec članka ni preveril. Pritožnik navaja, da naj bi iz stranke izstopil sam – z izstopno izjavo, novinar pa je ob uporabi besede »vrgli« v javnosti ustvaril napačen vtis o dejanskem stanju in obenem žaljivo predstavil dejstva.

2. in 4 . člen kodeksa sta po mnenju pritožnika kršena zaradi navedb v članku, da je bil pritožnik neuspešen kandidat za župana. Zaradi uporabe besedne zveze »neuspešen kandidat« naj bi novinar žaljivo predstavil dejstva, poleg tega pa novinar v članku ni navedel, da se je pritožnik kljub težki poziciji uvrstil v drugi krog županskih volitev, s čimer naj bi zamolčal informacije, ki so ključne za razumevanje obravnavane teme.

1., 18 . in 4. člen naj bi bili kršeni zaradi novinarjevih navedb, da sta bili skupščini, sklicani dne 24. februarja 2020 in 2. marca 2020, izvedeni amatersko in nezakonito. Ob tem se novinar sklicuje na zamudno sodbo kranjskega sodišča, ki je ugotovilo, da sta bili obe skupščini izvedeni nezakonito, vendar pa nikjer ne navaja, da je sodba še nepravnomočna, s čimer naj bi novinar zamolčal ključne informacije za razumevanje obravnavane teme.

2. in 15 . člen sta po mnenju pritožnika kršena zaradi navedb novinarja, da je pritožnik jezen in blati vsepovprek, s čimer je žaljivo predstavil dejstva in neuspešno ločil informacije od komentarja.

5 . in 6 . člen naj bi bila kršena zaradi zgornjih navedb novinarja (da je pritožnik jezen in blati vsepovprek), saj je s tem brez opozorila objavil nepotrjene informacije, govorice in ugibanja ter prav tako ni navedel vira informacij.

1. člen naj bi bil dodatno kršen, saj je odgovorni urednik pritožnikov poziv o napačno navedenih dejstvih v članku ter zahtevi po opravičilu in popravku članka zavrnil in ni popravil napak novinarja.

Novinar Tomica Šuljić in odgovorni urednik Bojan Budja sta se odzvala na poziv NČR in zavrnila očitke, da sta kršila Kodeks novinarjev Slovenije.

Tomica Šuljić kot avtor obravnavanega članka pojasnjuje, da odziva Zorana Stevanovića ni pridobil, saj se osrednja vsebina članka nanaša na ugotovitve sodbe, katere stranka ni pritožnik. Nadalje v zvezi z očitkom, da pritožnika ni kontaktiral, poudarja, da v času priprave prispevka tudi ni imel njegovega kontakta.

V svojem odgovoru tako novinar Tomica Šuljić kot odgovorni urednik Bojan Budja pojasnjujeta, da naslov ne potvarja vsebine. V dokaz je novinar predložil e-poštno sporočilo z dne 5. februarja 2020, v katerem Zoran Stevanović obvešča, da je bila dan pred tem sklicana izredna skupščina Komunale Kranj. Za v pritožbi navedeni skupščini Tomica Šuljić navaja, da sta potekali več dni po sporni izredni skupščini in sta zato za dotični primer nerelevantni.

V zvezi z navedbo, da so Zorana Stevanovića »vrgli« iz SNS, pojasnjujeta, da Zoran Stevanović ni podal odstopne izjave, ampak izjavo o začasnem odstopu s funkcije podpredsednika SNS in zamrznitvi članstva. Skladno z napisano izjavo glavnega tajnika SNS Matjaža Engela so Zorana Stevanovića skladno s statutom SNS izključili na naslednjem predsedstvu.

Nadalje v zvezi z izjavo o neuspešnosti na volitvah Zorana Stevanovića pojasnjujeta, da se izjava nanaša zgolj na neuspeh na županskih volitvah, in ne na pozicijo in uspeh njegove liste na volitvah.

Na očitek glede komentarjev o izvedeni skupščini pojasnjujeta, da komentar v članku podaja na podlagi argumentov in ugotovljenih nezakonitosti, kot izhajajo iz zamudne sodbe kranjskega sodišča. Očitek amaterizma je bil podan kot komentar kranjskega župana Matjaža Rakovca, in ne novinarja.

Na očitek glede neutemeljenosti komentarja glede domnevne jeze in blatenja Zorana Stevanovića odgovarjata, da je avtor podlago za svoje navedbe našel v več pritožnikovih objavah.

Glede vira informacij izpostavljata, da je resničnost njegovih argumentov podkrepljena z argumenti, dopisi, podatki itd., pri čemer je večina virov razkritih. Izjema so viri, ki jih novinarji niso dolžni razkriti.

Glede popravka izpostavljata, da NČR ni pristojno za presojo utemeljenosti popravkov. Odgovorni urednik v skladu z Zakonom o medijih zavrne popravek, če ta ni skladen z zakonom, kar je bil po navedbah novinarja in odgovornega urednika razlog za zavrnitev v dotičnem primeru.

SKLEP:

Novinar Tomica Šuljić ni kršil 1., 2., 3., 4., 5., 6., 10., 15. in 18. člena Kodeksa novinarjev Slovenije. Odgovorni urednik ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev: NČR je po proučitvi pritožbe ter odgovorov novinarja Tomice Šuljića in glavnega urednika Bojana Budje na pritožbo najprej pretehtal očitke o kršitvah 3. člena kodeksa. Kodeks objavo odziva osebe, ki se je hude obtožbe tičejo, zapoveduje v istem prispevku, sicer pa takoj, ko je to mogoče, pri čemer mora novinar pojasniti, zakaj odziva ni mogel pridobiti. Tomica Šuljić navaja, da pritožnika pred pripravo članka ni kontaktiral, saj naj bi se osrednja vsebina članka nanašala na ugotovitve zamudne sodbe Okrožnega sodišča Kranj, in ne na samega pritožnika, zato kontaktiranje pritožnika po njegovem mnenju ni bilo potrebno. Novinar prav tako zatrjuje, da pritožnika ni kontaktiral v samem postopku priprave članka, ker ni imel njegovega kontakta, saj ni nikjer javno objavljen – niti na družbenem omrežju Facebook niti na spletnih straneh, ki jih pritožnik upravlja, je pa po pridobitvi kontaktnih podatkov pritožnika kontaktiral dne 16. junija 2020, pred objavo drugega članka.

NČR poudarja, da se z navedbami novinarja, da je osrednja tema članka sodba kranjskega sodišča, ne strinja, saj je članek v veliki meri usmerjen na samega pritožnika in njegova dejanja, kar (med drugim) izhaja že iz samega podnaslova članka (Kranjski občinski svetnik Zoran Stevanović nezakotnito odstavil direktorja). Poleg tega bi novinar lahko pritožnika kontaktiral prek družbenega omrežja ali spletne strani in ga prosil za osebni kontakt ter tako predhodno pridobil njegovo mnenje o obravnavani temi in hudih obtožbah. Pridobitev mnenja pritožnika o drugem, kasnejšem članku novinarja ne razbremeni obveznosti iz 3. člena kodeksa v obravnavanem primeru. Novinar Tomica Šuljić ni pridobil predhodnega soglasja pritožnika niti ni v prispevku pojasnil, zakaj odziva ni mogel pridobiti. Novinar prav tako odziva pritožnika ni pridobil takoj, ko je to mogoče, saj ga je prvič kontaktiral šele 14 dni po objavi članka, in še to zaradi drugega razloga oziroma prispevka. Vendar pa pritožnik v svoji pritožbi ni jasno opredelil, katere naj bi bile hude obtožbe, niti hudih obtožb v izjavah ne prepozna NČR. Ker se 3. člen kodeksa nanaša le na objavo informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, NČR ugotavlja, da novinar ni kršil 3. člena kodeksa.

Razsodišče je pretehtalo tudi očitke glede kršitve 10. in 1. člena kodeksa zaradi naslova in vsebine prispevka Zbor komunale v bifeju, vendar kršitve ni prepoznalo. Glede na dokazila (elektronska sporočila), ki sta jih predložila novinar in odgovorni urednik, se naslov nanaša na izredno sejo skupščine 4. februarja 2020, ki je bila po pričanjih neimenovanega vira resnično sklicana v »bifeju«. Pritožnik se v svoji pritožbi do sporne skupščine ni opredelil, pač pa je nasprotoval glede kasnejših skupščin. Novinar je glede na predlagane dokaze preveril točnost zbranih informacij in tako tudi z naslovom ni potvarjal vsebine prispevka.

NČR ni prepoznalo kršitev 1. in 2. člena kodeksa zaradi navedb, da so pritožnika »vrgli« iz SNS. Novinar je resničnost navedb iz prispevka potrdil z izjavo glavnega tajnika SNS Matjaža Engela in s tem utemeljil uporabo izraza »vrgli«. Ob tem novinar ni žaljivo predstavil podatkov in dejstev, saj beseda »vrgli« ni objektivno žaljiva.

Novinar in odgovorni urednik nista kršila 2. in 4. člena kodeksa zaradi navedb, da je bil pritožnik »neuspešen kandidat za župana«. Novinar ni uporabil nikakršnih osebno žaljivih besed in je dejstvo predstavil objektivno. Prav tako ni navajal nikakršnih informacij, ki niso točne, kar je jasno razvidno iz samih rezultatov volitev.

1., 4. in 18. člen niso bili kršeni. Novinarjeva uporaba besede »amatersko« jasno izhaja iz izjave kranjskega župana Matjaža Rakovca, ki jo je novinar v prispevku povzel. Uporabo izraza »nezakonito« je novinar utemeljeno oprl na sodbo kranjskega sodišča in druga pravna mnenja. Poleg tega beseda nezakonito odraža izvedbo skupščin in ne krivde pritožnika. Novinar je v prispevku podal vse relevantne informacije in temo ustrezno predstavil bralcu.

NČR ni prepoznalo kršitve 2. in 15. člena kodeksa. Novinar je svojo navedbo, da je pritožnik »jezen in blati vsepovprek«, utemeljil na podlagi zapisov, ki jih je pritožnik objavil na svojih profilih na družbenih omrežjih. Iz zapisov je lahko objektivno razbrati pritožnikovo nezadovoljstvo in jezen način javnega komuniciranja. Prav tako v povezavi z omenjeno navedbo novinarja nista bila kršena 5. in 6. člen kodeksa, saj je novinar vse navedbe podkrepil z argumenti, dopisi, podatki, izjavami, sodbami in sklepi, razen ko se je avtor članka zanašal na zaupni vir, ki ga novinar ni dolžan razkriti.

Kar se tiče trditev pritožnika, da neobjava njegovega popravka oz. prikaza nasprotnih dejstev predstavlja kršitev 1. člena kodeksa, NČR ne prepozna kršitve. Novinar je članek zasnoval na podlagi različnih dokazov (kot opisano zgoraj), ki pričajo o točnih informacijah znotraj članka.

Gradivo primera
Obravnavani členi
Medij
Akterji
Povezane vsebine
Arhiv razsodb