Bojan Kirbiš proti Gašperju Petovarju (Reporter) – Novinarsko častno razsodišče

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Sonja Merljak Zdovc, Katarina Vučko, Matej Luzar, Peter Merc, Irena Brejc in Nataša Štefe (člani in članice) je na seji 4. 3. 2021 v primeru Bojan Kirbiš, ki ga zastopajo odvetniki Vesna Gorjup Zupančič, Franci Košar, Jure Ivančič in Tarek Naji, proti avtorju Gašperju Petovarju, Reporter, razsodilo, da je avtor kršil Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Bojan Kirbiš proti Gašperju Petovarju (Reporter)

Bojan Kirbiš (v nadaljevanju: pritožnik) se je na NČR obrnil s pritožbo zaradi članka Gašperja Petovarja z naslovom: »Se štajerski župan ukvarja s prostitucijo?«, ki je bil dne 24. 2. 2020 objavljen v reviji Reporter. Pritožnik avtorju očita, da je kršil 1., 2., 5., 8. in 18. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.
V predmetnem članku avtor navaja, da je skupina občanov na Komisijo za preprečevanje korupcije, finančno upravo in finančni urad Maribor poslala pismo, v katerem opozarjajo na domnevno sporne posle župana Kirbiša. Članek navaja vsebino pisma in odzive pritožnika. V zadnjem odstavku članek navaja, da občani Kirbišu očitajo, da je do premoženja prišel tudi z nočnim klubom Rocco v Mariboru, kjer naj bi ženske silil v prostitucijo, ter pritožnikovo zanikanje in odgovor, da si to izmišljujejo njegovi nasprotniki z namenom diskreditacije, ker ga z njegovim delom na občini ne morejo diskreditirati.
Prav glede zadnjega odstavka članka pritožnik avtorju očita kršitev kodeksa ter navaja, da je namen članka zgolj diskreditacija in blatenje njegovega dobrega imena in časti ter da avtor ni imel utemeljenega razloga, da verjame v resničnost anonimnega pisanja. Pritožnik trdi, da je avtor grobo posegel v njegovo dostojanstvo in da besedilo vsebuje nepreverjene hude obtožbe, da je do premoženja prišel tudi z nočnim klubom Rocco, kjer naj bi silil ženske v prostitucijo. Zaradi teh navedb naj bi pritožniku že nastala nepopravljiva škoda, po objavi je bil deležen številnih vprašanj in pojasnjevati je moral, da ni bil nikoli povezan s prostitucijo in da se zoper njega ne vodijo nobeni predkazenski ali kazenski postopki. Prav tako je v pritožbi navedel, da so bili osramočeni tudi člani njegove ožje in širše družine.
V dopolnitvi pritožbe je pritožnik dodatno obrazložil zatrjevane kršitve kodeksa, ko je pritožbi dodal očitek kršitve 8. člena kodeksa, umaknil pa je sprva zatrjevano kršitev 17. člena kodeksa.
Pritožnik navaja, da je novinar kršil 1. člen kodeksa, ker je zgolj povzel anonimno pisanje domnevnih krajanov, ne da bi preveril točnost zbranih informacij, saj iz članka ni mogoče razbrati, na kakšen način naj bi bil pritožnik povezan s prostitucijo. Pritožnik meni, da bi lahko točnost preveril s poizvedbo, ali se zoper pritožnika vodi (pred)kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja zlorabe prostitucije. Po mnenju pritožnika bi avtor, če bi informacije preverjal, ugotovil, da pritožnik ni bil povezan s prostitucijo. Pritožnik še navaja, da bi avtor tudi lahko preveril, na kakšen način je pritožnik prišel do premoženja, tako pa je zgolj povzel anonimno pisanje krajanov.
Pritožnik meni, da je 2. člen kodeksa avtor kršil z naslovom »Se štajerski župan ukvarja s prostitucijo?« in z žaljivim povzemanjem vsebine domnevnega anonimnega pisanja, ko je zapisal: »Občani pa Kirbišu očitajo, da je do premoženja prišel tudi z nočnim klubom Rocco v Mariboru, kjer naj bi po njihovih besedah ženske silil v prostitucijo.«
Peti člen kodeksa naj bi po mnenju pritožnika avtor kršil, ker iz članka ni mogoče razbrati, da avtor objavlja nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja, povzel je zgolj vsebino pisanja skupine občanov.
Pritožnik trdi, da avtor očitno zagotavlja anonimnost »skupini občanov«, saj jih v članku ne imenuje. Meni, da je avtor s tem kršil 8. člen, saj bi informacije lahko pridobil na drug način, prav tako pa naj objava ne bi bila v javnem interesu.
Glede zatrjevane kršitve 18. člena kodeksa pritožnik navaja, da bi moral novinar upoštevati, da nihče ni kriv, dokler to ni ugotovljeno z odločitvijo pristojnega organa. Meni, da je očitek siljenja žensk v prostitucijo, ne da bi bil zoper to osebo sprožen kazenski postopek ali da bi bila za kaznivo dejanje obsojena, lahko namenjen zgolj naklepnemu ravnanju, s katerim se želi direktno škoditi tej osebi.

Avtor Gašper Petovar na pritožbo ni odgovoril.

SKLEP:

Novinar Gašper Petovar je kršil 1. člen, ni pa kršil 2., 5., 8. in 18. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:
Celoten članek črpa informacije izključno iz pisma domnevnih občanov občine Starše, katere župan je bil pritožnik, ki v pritožbi navaja, da gre za anonimno pisanje domnevnih krajanov. Avtor na pritožbo ni odgovoril, prav tako pa iz članka izhaja, da je vsebino pisma le povzel, zato je razsodišče sledilo navedbi pritožnika, kar pomeni, da celoten prispevek sloni na t. i. »anonimki«. Takšen vir bi avtor lahko uporabil, če bi vseboval informacije, ne pa zgolj mnenj in špekulacij. Pa tudi v slednjem primeru bi moral novinar opraviti svoje delo in informacije preveriti. NČR pritrjuje pritožniku, da prispevek ne vsebuje konkretnih očitkov, temveč temelji zgolj na mnenju neznancev, da župan do svojega premoženja ni mogel priti na pošten način. To pa je očitno edini temelj za nadaljnji očitek anonimke zoper pritožnika, ki je bil zanj tudi najbolj sporen – da je do premoženja prišel tudi z nočnim klubom in siljenjem žensk v prostitucijo. Avtor se je za odziv sicer obrnil na pritožnika, ki je navedbe zanikal. Ni pa se obrnil na nobeno izmed institucij, na katere je bila anonimka naslovljena, da bi preveril, ali so na njeni podlagi sprožile kakršnekoli postopke zoper pritožnika. Prav tako ni preveril, ali zoper njega potekajo predkazenski ali kazenski postopki. Ker je avtor vsebino »anonimke« objavil, ne da bi pridobil informacije tudi iz drugih virov, ki bi točnost vsebine »anonimke« potrdile, je kršil 1. člen kodeksa.

Avtor ni kršil 2. člena kodeksa. NČR pritožniku verjame, da je članek grobo posegel v njegovo dostojanstvo ter da so zanj in njegovo družino nastale številne negativne posledice, vendar pa avtor vsebine ni predstavil na osebno žaljiv način.

Avtor ni kršil 5. člena kodeksa. Iz članka jasno izhaja, da temelji zgolj na vsebini anonimnega pisma domnevnih občanov, ki ugibajo o nezakonitih virih pritožnikovega premoženja. O tem je razsodišče odločalo v okviru zatrjevane kršitve 1. člena.

Članek ne vsebuje informacije o tem, kako je novinar prišel do pisma domnevnih krajanov, naslovljenega na Komisijo za preprečevanje korupcije ter finančno upravo in finančni urad Maribor. Novinarsko častno razsodišče je zato sledilo navedbi pritožnika, da gre za anonimno pisanje domnevnih krajanov. V konkretni zadevi ne gre za vprašanje, ali se je novinar upravičeno dogovoril za zagotavljanje anonimnosti, temveč je sporno to, da je članek oprl izključno na »anonimko«, ki niti ni vsebovala konkretnih informacij, temveč zgolj mnenja neznanih posameznikov, da je pritožnik svoje premoženje pridobil na nezakonit način. NČR je o tem odločalo v okviru 1. člena, glede kršitve 8. člena pa presodilo, da je ni bilo, saj razsodišče ni razpolagalo z informacijo, da bi bil pisec v stiku z avtorji anonimke.

Avtor tudi ni kršil 18. člena kodeksa, v skladu s katerim mora novinar upoštevati, da nihče ni kriv, dokler to ni ugotovljeno z odločitvijo pristojnega organa. V članku avtor ne trdi, da je župan kriv in da je zlorabljal prostitucijo. Niti ne navaja, da zoper pritožnika poteka kak postopek, temveč zgolj, da anonimni občani županu očitajo tudi to. Po navedbi, da pritožnik očitke zanika in da trdi, da si to izmišljujejo njegovi nasprotniki, avtor zaključi, da bodo pristojne institucije povedale, kdo je imel prav.

Kljub temu NČR opozarja, da je neetično in neodgovorno, da je avtor članek objavil kljub temu, da ni imel nikakršne otipljive informacije, ki bi potrjevala verodostojnost ugibanj v »anonimki«. Bralci novinarjem zaupajo, da jim posredujejo verodostojne informacije, to zaupanje pa je avtor zlorabil. Sporni članek je tako ena izmed številnih objav, ki v posameznike usmerijo neosnovane in tudi nekonkretizirane očitke, zoper katere se ti v javnosti ne morejo niti učinkovito braniti, povzročijo pa jim takojšnjo škodo, ki je najpogosteje kasneje ne morejo popraviti.