Detektiv Biro proti Darji Tibaut Ciringer (POP TV) – Novinarsko častno razsodišče

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Ranka Ivelja, Sonja Merljak Zdovc, Katarina Vučko, Matej Luzar, Nataša Štefe, Peter Merc, Irena Brejc (člani) je na seji 18. februarja 2021 v primeru Detektiv Biro proti Darji Tibaut Ciringer (POP TV) ugotovilo, da je novinarka kršila Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Detektiv Biro proti Darji Tibaut Ciringer (POP TV)

Povzetek pritožbe z navedenimi in obrazloženimi kršitvami kodeksa.
Pritožba se nanaša na prispevek Nadzor v času bolniške, objavljen v informativni oddaji 24 ur 11. februarja 2020. Po mnenju pritožnika je novinarka Darja Tibaut Ciringer v prispevku predstavila domnevne kršitve in nepravilnosti, ki naj bi jih pri opravljanju nadzora izvedla detektivska družba Biro. Čeprav same družbe v prispevku novinarka ne imenuje, je iz predstavljenih dokumentov razvidno, da se očitki nanašajo na detektivsko družbo Detektiv biro d.o.o. Pritožnik piše, da novinarka v prispevku med drugim navaja, da so detektivi zaposleni na Službi Vlade za razvoj in evropsko politiko (SVRK) sledili več kot mesec in pol, nato pa novinarka v prispevku pokaže celoten “zapisnik”, iz katerega je izpostavila le nekaj izsekov, nato pa zgodbo nadaljuje z izjavo sindikalista Frančiška Verka, da je detektiv zaposleno zalezoval, fotografiral njo in njene bližnje, spremljal vsak njen korak ter da gre za grob poseg v njene pravice do varstva podatkov. Pritožnik trdi, da »celoten prispevek vsebuje veliko prirejenih, nepreverjenih in lažnivih informacij«, od tega navede in izpostavi naslednje: da ministrica uradnega dokumenta ni izdala – po mnenju pritožnika to ne drži, saj je bilo pred pričetkom detektivskega dela družbi izdano pisno pooblastilo z natančno navedbo področja dela, namen dela, obseg dela, kot določa Zakon o detektivski dejavnosti. Pritožnik oporeka tudi izjavi sindikalista v prispevku, da je detektivska agencija izdala neuradno poročilo, saj naj bi bilo v skladu z Zakonom o detektivski dejavnosti izdano uradno poročilo o ugotovitvah. Pritožnik meni, da je v prispevku neresnična tudi trditev, da ima delodajalec pravico nadzora delavca do 30 dni, pri čemer se sklicuje na sodno prakso. Oporeka tudi še eni izjavi sindikalista v prispevku, da »so se detektivi spustili v zadevo, ki ni zakonita«. Pritožnik trdi, da novinarka ne pozna Zakona o detektivski dejavnosti oziroma ne ve, da je ta izjava izmišljena. Ob tem pritožnik dodaja, da bi delavka, kolikor bi bilo detektivsko delo nezakonito, imela možnost podati kazensko ovadbo. Kot zadnjo netočno informacijo v prispevku pa pritožnik navaja, da je novinarkin stavek »ugotovili (op. detektivska družba) niso nič posebnega«, njena osebna presoja. Pritožnik tudi poudarja, da je v prispevek novinarka vključila mnenje detektivke, ki s primerom ni bila povezana, ter da novinarka ni pridobila mnenja detektivske družbe Biro. Pritožnik na podlagi navedenega novinarki očita kršitev 1. člena Kodeksa, saj ni preverila točnost informacij. Dodajajo tudi: »V kolikor bi za mnenje o zadevi vprašala našo detektivsko družbo, na katero se očitki nanašajo, bi imeli vsaj možnost predstaviti oziroma poučiti novinarko o teh napačnih navedbah.« Novinarki očitajo tudi kršitev 2. člena Kodeksa: »Novinarka v svojem prispevku na žaljiv način predstavi delo detektiva. Predvsem je v prispevku pustila, da sindikalist neutemeljeno in na žaljiv način govori o nezakonitem delu detektiva, o neuradnih poročilih itd., s tem pa dopustila, da pade slaba luč na delo detektivov in detektivske družbe«. Novinarki pa očitajo tudi kršitev 3. člena Kodeksa, ker »novinarka nikoli ni stopila v stik z detektivsko družbo, ki ji v prispevku očita nezakonito ravnanje itd. Detektivska družba Detektiv biro d.o.o. nikoli ni bila pozvana, da poda odziv na hude obtožbe (nezakonito ravnanje ipd.)«

Povzetek odgovora novinarke na očitane kršitve.
Novinarka Darja Tibaut Ciringer očitke zavrača, odgovoru je dodala več prilog, med drugim z roko napisano dovoljenje ministrice za porabo denarja za detektivski nadzor, SVRK pa je dokument potrdil kot pristen. Na očitek detektivske družbe glede izjave sindikalista, da je detektivska agencija izdala neuradno poročilo, pojasnjuje, da je to mnenje sindikalista, torej »nekoga, ki primer dobro pozna in ki ga je tudi pravno proučil«, to izjavo pa postavi tudi v širši kontekst. Dobesedni prepis je namreč: »Zasebna detektivska agencija je izstavila neuradno poročilo, ker uradnega poročila za tako packarijo skorajda ne more biti, ta nadzor je davkoplačevalce stal 5500 evrov«. Podobno odgovarja na še eno izjavo sindikalista glede nezakonitosti nadzora, pri čemer se sindikalist navezuje na nezakonitost nadzora po 30 dneh bolniškega staleža. Glede očitka detektivske družbe, da izjava »delodajalec ima pravico nadzora delavca do 30 dni« ne drži, pa novinarka pojasnjuje, da se je pri tej trditvi sklicevala na dokument Ministrstva za javno upravo, ki ga tudi prilaga odgovoru. Glede svoje ugotovitve v prispevku, da pri nadzoru »niso ugotovili nič posebnega«, se sklicuje na izdano detektivsko poročilo, ob čemer dodaja, da se »ne delodajalec ne detektiv nista pozanimala o režimu gibanja zaposlene v času bolniškega staleža, saj ni imela omejitve gibanja.« Detektivki, ki je v prispevku komentirala primer,je podrobno opisala kontekst primera. V odgovoru novinarka še pojasnjuje, da detektivske agencije Biro ni kontaktirala, ker je citirala zgolj uradni dokument ministrstva, opravljeno delo agencije pa je bilo financirano iz javnih sredstev, s čimer utemeljuje tudi objavo dokumenta (sicer z oznako poslovna skrivnost). Novinarka dodaja, da ni trdila, da je bil detektivski nadzor protizakonit, pač pa je trdila, da je bil nepotreben.

SKLEP:

Novinarka Darja Tibaut Ciringer ni kršila 1. in 2. člena kodeksa. Je pa kršila 3. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:
Razsodišče je obravnavalo le dosegljiv prispevek iz informativne oddaje 24 ur z naslovom Nadzor v času bolniške in spletni članek ob prispevku, čeprav pritožnik omenja še oddajo Preverjeno. Tudi prek povezave na Voyo razsodišče ni našlo vsebine, na katero se nanašala pritožba, posnetka prispevka v Preverjeno pa pritožbi ni priložil niti pritožnik.

Novinarka ni kršila 1. člena, saj se je prispevku oprla na pridobljene dokumente in izjave sogovornikov. V prispevku je novinarka prikazala dokument pooblastila za detektivski nadzor ter izseke poročila detektivske agencije, v katerem je navedena konkretna agencija. Čeprav je poimensko novinarka ne izpostavi, je slikovno razvidna. Pristnost prikazanih dokumentov in informacij je novinarka preverila pri Ministrstvu za javno upravo in pri Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Od tod izhaja tudi njena trditev, da je nadzor nad zaposleno dovoljen do 30 dni bolniškega staleža.

Razsodišče ugotavlja, da v pritožbi navedenih domnevno žaljivih trditev ne izreka novinarka. Poleg tega se trditve ne nanašajo na konkretno osebo ali določeno detektivsko agencijo, zato razsodišče ni prepoznalo osebne žaljivosti, ki je kriterij za kršitev 2. člena. Ker pa se izjava sindikalista nanaša na nezakonito delo detektivske agencije in ker za samo agencijo to predstavlja hudo obtožbo, je novinarka kršila 3. člen kodeksa, saj bi odziv na tovrstno obtožbo morala pridobiti od detektivske družbe, na katero se obtožba nanaša. To bi morala storiti kljub temu, da gre za obtožbo sogovornika in ne same novinarke. Kodeks pridobivanje odziva na hude obtožbe zahteva tudi, ko novinar obtožbe povzema.