Vasja Simić proti Aleksandru Škorcu in Jožetu Biščaku (Demokracija)

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik), Katarina Vučko, Irena Brejc, Ranka Ivelja, Peter Merc, Matej Luzar in Sonja Merljak Zdovc je na seji 4. 3. 2021 v primeru Vasja Simić proti Aleksandru Škorcu in Jožetu Biščaku ugotovilo, da sta novinar in urednik kršila Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Vasja Simić proti Aleksandru Škorcu in Jožetu Biščaku (Demokracija)

Povzetek pritožbe
Vasja Simić očita avtorju prispevka v Demokraciji Aleksandru Škorcu in odgovornemu uredniku Demokracije Jožetu Biščaku kršitev 2., 3., 4., 5., 6., 15., 19., 20. in 21. člena Kodeksa novinarjev Slovenije z objavo prispevka z naslovom Presežki 5.

Prispevek z naslovom Presežki 5 avtorja Aleksandra Škorca, ki je bil objavljen 3. decembra 2020 v tedniku Demokracija, je po mnenju pritožnika izredno žaljiv, pri čemer ni mogoče reči, da so v njem predstavljena dejstva ali podatki. Zapis predstavlja le avtorjeva stališča ter morda tudi ugibanja in želje, vendar zapisi zaradi tega niso nič manj žaljivi ali nevarni, meni pritožnik. Avtorju in odgovornemu uredniku pri tem očita kršitev 2. člena Kodeksa novinarjev Slovenije .

Očita jima tudi kršitev 3. člena Kodeksa novinarjev Slovenije . Zapis, da se dogaja »naval nekaterih ras«, pred katerimi »se bela rasa ne more obraniti«, namreč po njegovem mnenju predstavlja obtožbo ljudi drugih ras, da napadajo ljudi bele rase. Vsakemu tvorcu besedil je po pritožnikovih navedbah jasno, da besedi val in naval predstavljata rušilnost ter kako bodo večkrat ponovljene besede in besedne zveze interpretirali bralci. Komentar o tem, kako se bela rasa tega navala ne more ubraniti, pa po pritožnikovih besedah jasno sporoča, da je bela rasa napadena. Huda obtožba temelji na rasizmu in spodbuja sovraštvo pod pretvezo nujnosti obrambe bele rase, dodaja pritožnik.

Pritožnik meni, da sta avtor in urednik kršila tudi 4. člen Kodeksa novinarjev Slovenije . Za razumevanje obravnavane teme mora bralec po njegovih besedah namreč razumeti vsaj osnove analizne kemije ter biologije in genetike do te mere, da je sposoben razumeti, da ni nikakršne znanstvene podlage za mnenja o superiornosti oz. inferiornosti skupin, ločenih po rasah. Potrebuje tudi osnovno razumevanje genocidov in tega, kako je v zgodovini do njih prišlo. Bralec naj bi po pritožnikovih besedah razumel, da bog ne komunicira s piscem prispevka in mu ne podaja svojega mnenja o večvrednosti bele rase. Vse navedeno pisec po pritožnikovih besedah zagotovo razume, a se je namenoma odločil bralce nagovoriti kot nekdo, ki pozna stališča boga o rasizmu. Bralci Demokracije se utegnejo tako počutiti dolžne slediti mnenju boga, pri čemer obstaja nevarnost, da bodo to mnenje oz. načrt spoštovali in poskušali k njemu aktivno prispevati. Kot še navaja pritožnik, je pisec odkrito pozval k rasizmu, ne da bi bralce seznanil z njegovimi posledicami. Pisal je o bogu, kakor da pozna njegova stališča, ne da bi dal bralcu slutiti, da boga ne sliši in ne pozna oz. da bog morda ne obstaja.

Prispevek po navedbah pritožnika vsebuje nepotrjene izjave, ki so očitno »nekakšna avtorjeva ugibanja«, na kar pa avtor bralca ni nikjer opozoril. S tem sta avtor in urednik po mnenju pritožnika kršila 5. člen Kodeksa novinarjev Slovenije . Kot sporne izjave je pritožnik navedel sledeče: »Priseljenci drugih ras imajo v sebi precej več radija.«; »Bog bo ustvaril tak mikroorganizem, ki ne bo prenašal njihove (priseljenčeve) DNK.«; »Mogoče je ustvariti virus, zaradi katerega zbolevajo le določeni ljudje, rase.«; »Bog se lahko spravi na določeno vrsto škodljivih ljudi.«; »Ker se bela rasa ne zmore ubraniti pred navalom nekaterih ras, bo bog ustvaril virus, ki bo najnaprednejšo raso rešil pred uničenjem.«; »Velika večina pa, logično, izhaja iz bele rase, saj je bilo tej rasi dano krščanstvo in s tem možnost duhovnega napredka.«; »Tudi Jezus je bil bel.«

Pritožnik avtorju in uredniku očita, da nista navedla virov informacij in piše, da sta s tem kršila 6. člena Kodeksa novinarjev Slovenije . Pri napovedovanju dogodkov, za katere avtor trdi, da se bodo zgodili v prihodnosti, namreč avtor ne navaja, od kod mu informacije, da se bo to zgodilo. Pritožnik navaja v prispevku objavljeno trditev, da bodo migranti nepojasnjeno zbolevali in umirali. Prav tako avtor po pritožnikov besedah ni navedel vira glede vsebnosti radija v krvi, kar deluje kot sklicevanje na znanost oz. psevdoznanstveno prepričanje, da so pripadniki druge rase empirično dokazljivo drugačni in je zato razlikovanje na osnovi rase upravičeno.

Pritožnik očita tudi kršitev 15. člena Kodeksa novinarjev Slovenije . Kot navaja, je celoten prispevek v trdilni obliki, nikjer pa ni zaslediti niti namigov, da gre za satiro, prevpraševanje ali osebno mnenje. Tako slovnična kot vsebinska zgradba po mnenju pritožnika kažeta piščev namen, da zapisano predstavi kot dejstva. V članku ni jasnega komentarja, da gre za piščeva stališča ali lahkotnejši namen glose, dodaja.

Prispevek po mnenju pritožnika predstavlja tudi kršitev 19. člena Kodeksa novinarjev Slovenije . Pisec namreč v njem omenja priseljence drugih ras in migrante, begunci in prosilci za azil pa spadajo v eno najbolj ranljivih skupin ljudi na svetu. Zaradi rasizma in ponovnega razmaha ksenofobije v Sloveniji pa so ranljivi tudi tujci s sicer urejenimi dokumenti, dodaja pritožnik. Ko pisec piše o migrantih in ljudeh drugih ras, piše torej o ljudeh, ki sodijo v skupino ranljivih oseb.

Pritožnik opozarja tudi na kršitev 20. člena Kodeksa novinarjev Slovenije . Besedilo je po njegovih besedah namreč polno rasnih, narodnostnih in verskih stereotipov. Kot primere je navedel sledeče zapise: »Ljudje drugih ras so škodljivi«; »Z drugimi rasami smo preplavljeni«; »Bela rasa je najnaprednejša rasa«; »Duhovni napredek je možen le prek krščanstva, medtem ko ga je prek drugih religij (ali brez religije) nemogoče doseči«; »Jezus je bil bel«. V besedilu je po pritožnikovih besedah jasno sporočilo, da naj bi bile druge rase nevarne in ogrožajo belo raso ter da naj bi bilo treba belo raso ubraniti z odstranjevanjem pripadnikov drugih ras, podobno kot se odstranjuje plevel.

Avtor in urednik pa naj bi kršila tudi 21. člen Kodeksa novinarjev Slovenije . Kot obrazložitev je pritožnik podal navedbe, ki so po njegovem mnenju primeri širjenja sovraštva in nestrpnosti: primerjanje ljudi drugih ras s škodljivci, plesnijo in plevelom, torej nečim, kar je dovoljeno ali celo zaželeno odstranjevati oz. proti njim ukrepati; zapis, da se dogaja »naval nekaterih ras«, pred katerimi »se bela rasa ne more obraniti«, predstavlja obtožbo ljudi drugih ras, da nas napadajo, ker naj bi bili pripadniki drugih ras domnevni agresorji, naj bi se pripadniki bele rase upravičeno aktivirali proti njim; napoved eliminacije ljudi drugih ras in primerjanje tega z odstranitvijo plevela, zaničevanje in dehumanizacija pripadnikov drugih ras, ki jih je dovoljeno uničevati; izražanje superiornosti bele rase z navedbo, da večina »dobrih duš« izhaja iz bele rase, in še, če so pripadniki bele rase dobre duše, se postavlja vprašanje, kaj so pripadniki drugih ras.

Aleksander Škorc in Jože Biščak se nista odzvala na pritožbo.

SKLEP:

Pisec in urednik sta kršila 5., 6., 15., 19., 20. in 21. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, nista pa kršila 2. člena. Kršitve 3. in 4. člena razsodišče ni ugotavljalo.

Obrazložitev:
Razsodišče ugotavlja, da je obravnavani prispevek zavržno pisanje, nevredno objave, ki dehumanizira žrtve, da bi postopoma zmanjšalo družbeno občutljivost do nestrpnosti ali celo nasilja nad drugačnimi.

Razsodišče je ugotovilo kršitev 21. člena. Širjenje sovraštva in nestrpnosti je mogoče prepoznati iz primerjanja ljudi drugih ras s škodljivci, plesnijo in plevelom, zapisa, da se dogaja naval nekaterih ras, pred katerimi se bela rasa ne more obraniti, ter poveličevanja bele rase. Pisec je širjenje sovraštva in nestrpnosti ne le dopustil, temveč je sam avtor navedb, ki predstavljajo to kršitev kodeksa.

Kršen je tudi 20. člen, saj je v besedilu več primerov rasnih, narodnostnih in verskih stereotipov. Kot primere NČR izpostavlja navedbe v obravnavanem zapisu, da je bela rasa najbolj napredna med rasami, da je duhovni napredek možen le prek krščanstva in da je bil Jezus z razlogom pripadnik bele rase. Pisec bi se lahko stereotipom izognil, saj je sam tvorec besedila in v njem ne povzema izjav drugih, a jih je na več mestih načrtno uporabil za sramotenje.

NČR ugotavlja kršitev 19. člena. Pisec namreč v besedilu omenja priseljence drugih ras in migrante, begunci in prosilci za azil pa, kot NČR pritrjuje pritožniku, spadajo v eno najbolj ranljivih skupin ljudi na svetu. Pisec ne pokaže nikakršne obzirnosti, saj je dele besedila mogoče razumeti med drugim kot primerjavo pripadnikov drugih ras z naravnimi škodljivci, plesnijo in plevelom ter njihovo opredelitev kot škodljivih ljudi.

Novinarsko častno razsodišče ugotavlja tudi kršitev 15. člena kodeksa. Besedilo nima pripisa ali oznake, iz katere bi bilo razvidno, da gre za mnenjski prispevek.

Glede na to, da razsodišče ugotavlja, da gre za besedilo, ki svojih ugotovitev ne črpa iz stvarnega, ga glede pridobivanja odziva in zamolčanja ključnih informacij ne more racionalno presojati. Kršitve 3. člena razsodišče zato ni ugotavljalo. Pritrjuje sicer pritožniku, da gre za zapis, ob katerem bi bilo treba za pridobitev celostne informacije o zadevi pridobiti odziv tistih, ki jih informacije zadevajo. Vendar pa ob dejstvu, da se navedbe nanašajo na širšo skupino ljudi in ne na konkretne osebe, ni mogoče pričakovati, da bi pisec na primer pridobival odziv od temnopoltih kot celotne rase. Ker v zapisu tudi ni znakov, da bi pisec imel namen novinarsko in celostno predstaviti temo, je nemogoče ugotavljati, točno katere ključne informacije so bile za razumevanje zamolčane. Zaradi pomanjkanja racionalnih osnov tako razsodišče ni ugotavljalo kršitve 4. člena.

Glede očitane kršitve 2. člena kodeksa NČR pojasnjuje, da se navedbe v besedilu nanašajo na širšo skupino ljudi, kot je denimo celotna rasa, in ne na konkretne osebe, zato ne ustrezajo opredelitvi osebne žaljivosti, kot jo določa 2. člen. V besedilu je več primerov rasnih, narodnostnih in verskih stereotipov ter širjenja sovraštva in nestrpnosti, na kar pa se nanašata 20. in 21. člen, pri katerem je NČR ugotovilo kršitev kodeksa.

Sta pa pisec in urednik kršila 5. člen kodeksa, saj besedilo brez opozorila vključuje nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja. Navedb, kot sta denimo, da imajo priseljenci drugih ras v sebi precej več radija, da je mogoče ustvariti virus, zaradi katerega zbolevajo le določeni ljudje ali rase, v tem primeru tudi zaradi odsotnosti navedbe vira informacij ni mogoče opredeliti drugače kot nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja.

Ker v besedilu torej ni naveden vir informacij, je kršen tudi 6. člen kodeksa. Pri trditvah, kot so tiste iz prejšnjega odstavka, brez navedbe vira ni mogoče vedeti, od kod jih je pisec pridobil oziroma ali gre za plod njegovih lastnih dognanj.

Razsodišče odgovornost za vse kršitve kodeksa pripisuje tudi uredniku, ki je objavo dovolil in jo tudi javno zagovarjal.