Marko Mencin proti Katji Gleščič, novinarki Primorskih novic

Novinarsko častno razsodišče (NČR), skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije, v sestavi Brane Piano (podpredsednik), Katarina Vučko, Ranka Ivelja, Urban Červek, Irena Brejc in Jelena Aščić (članice in člani), je na seji 6. maja 2021 v primeru Marko Mencin proti Katji Gleščič ugotovilo, da novinarka ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije (kodeks).

Primer: Marko Mencin proti Katji Gleščič, novinarki Primorskih novic

Povzetek pritožbe

Marko Mencin (v nadaljevanju pritožnik) se je pritožil zaradi prispevka Davek na tonažo v DZ, objavljenega 2. 12. 2020 v časopisu Primorske novice. Pritožnik novinarki očita kršitev 1. , 4. , 17. in 25. člena kodeksa.

Pritožnik trdi, da novinarka dobro pozna dogajanja v družbi Splošna plovba d.o.o., jih spremlja že več let in je o tem napisala več člankov. Pritožnik povzema dogajanje in navaja višino državne pomoči, ki sta jo družbi iz Skupine Splošna plovba prejeli od leta 2008. Poudarja, da gre za edinega domačega ladjarja, ki bo tudi naslednjih deset let prejemal državno pomoč po Zakonu o davku na tonažo (ZDTon-B) ter dodaja, da je podjetje Primorske novice, časopisno – založniška družba, Koper v večinski lasti Splošne plovbe d.o.o., Portorož. Podaja domnevo, da bi leta 2010 pri nakupu deleža Primorskih novic lahko šlo za nedovoljeno porabo državnih pomoči.

Nadaljuje, da je novinarka v Primorskih novicah po letu 2017 objavila najmanj tri članke o ZDTon-B, po mnenju pritožnika pa je iz njih razvidno njeno osebno stališče oziroma stališče lastnika Primorskih novic, da ni naklonjen sprejemu novele ZDTon-B.

Pritožnik pritožbo utemeljuje še s tem, da od objave zanj spornega članka 2. 12. 2020 do vložitve pritožbe (30. 12. 2020) novinarka Katja Gleščič o ZDTon-B ni objavila nobenega prispevka več, čeprav je o sprejemu ZDTon-B 17. 12. 2020 odločal državni zbor in ga sprejel, državni svet pa je nanj 23. 12. 2020 izglasoval veto. Pritožnik meni, da to razkriva njen namen, ki da je bil v članku 2. 12. 2020 »izključno blatenje« pritožnika kot »kritičnega poznavalca problematike slovenskega ladjarstva«. S tem je po njegovem novinarka časopis zlorabila za vplivanje na politično odločitev pri sprejemanju ZDTon-B. Pritožnik pravi, da ni javna oseba in nobeno njegovo ravnanje ne opravičuje razkrivanja njegove zasebnosti.

V nadaljevanju pritožbe pritožnik navaja očitke o kršitvah kodeksa posameznih členih.

Z zapisoma »Levica na seji hotela Marka Mencina« in »Siter in Mesec sta hotela, da bi na sejo prišel tudi Marko Mencin v vlogi predsednika društva SIROB« je novinarka po njegovem prepričanju kršila 1., 4. in 25. člen kodeksa. Oboje je po mnenju pritožnika »neresnično, zavajajoče, tendenciozno« in »namenjeno temu, da je novinarka (…) v članek sploh lahko vključila Marka Mencina in ga z namenom, da bo ustvarila podlago za lobiranje pri nasprotni politični opciji, porinila v eno politično opcijo«. Pravi, da »iz magnetograma nesporno izhaja, da poslanca Primož Siter in Luka Mesec nista zahtevala, da na sejo Odbora za finance kot predstavnik društva SIROB pride Marko Mencin, temveč je prošnjo, da se te seje odbora udeležita predstavnika društva SIROB na predsednika odbora poslanca Roberta Polnarja naslovilo samo društvo SIROB«.

Pritožnik povzema del razprave poslancev o društvu SIROB in predsedniku Marku Mencinu na seji odbora in poudarja, da je poslanec Siter le enkrat omenil »sporočilo, ki ga je predsednik društva Marko Mencin poslal in bi rad ga samo prebral, da nam je jasno, kako je tekla ta matematika oziroma mehanika z dogovarjanjem« – šlo je za razpravo o udeležbi na seji odbora. Novinarka ni preverila dogajanja na seji odbora, zato je po prepričanju pritožnika kršila 1. člen kodeksa.

Po mnenju pritožnika je novinarka zamolčala, da je »udeležbo svojih predstavnikov na seji zahtevalo društvo SIROB in ne Levica«. Prikazala je, kot da društvo Sirob »na splošno nasprotuje« sprejemu ZDTon-B in »zamolčala«, da je »ravno nasprotno«. Pritožnik navaja del dopisa Sirob državnemu zboru, v katerem med drugim piše: »Strokovna javnost in Društvo SIROB menimo, da RS ZDTon potrebuje, vendar v drugačni obliki, z dopolnili (…)«. S tem, meni pritožnik, je novinarka kršila 4. člen kodeksa.

Pritožnik pravi, da je novinarka okoliščine sprejemanja zakona »senzacionalistično prikazala na način, ki jih povprečen bralec razume tako, kot da je Marko Mencin povezan z Levico«. To naj bi storila z namenom, »da bodo lobisti pri lobiranju za sprejem škodljivega zakona o davku na tonažo«pritožnika »lahko prikazovali kot del politične opcije Levice«. Poročanje je »združila« s »politično propagandnim besedilom«, saj da zakonu »usklajeno in zgolj iz političnih razlogov (kar ni res) nasprotujeta Marko Mencin in Levica«. S tem naj bi kršila 25. člen kodeksa.

Pritožnik je v podkrepitev pritožbe priložil več listin oz. izsekov iz njih. Poleg tega je po njegovem novinarka z zapisom »Mencin je nekdanji direktor družbe Mercata (od leta 2013 v stečaju) in je bil spomladi na sodišču na prvi stopnji obsojen na dve leti in osem mesecev zapora in 4,4 milijona kazni zaradi mahinacij s krediti povezanima družbama, s katerimi je oškodoval Mercato, 24- odstotno lastnico Splošne plovbe«kršila 17. člen kodeksa. Pritožnik poudarja, da njegova obsodba še ni pravnomočna, da to s temo članka nima nima nobene povezave, da kot pri sprejemanju zakona nastopa kot predsednik društva SIROB in ne kot predstavnik Mercate, ki jo je prenehal zastopati konec leta 2013.

V nadaljevanju pritožnik povzema in podaja svoje videnje stečaja Splošne plovbe izpred nekaj let ter svoje mnenje o poročanju Primorskih novic o tem.

Novinarki očita, da je navedbo »premišljeno vstavila«, da bi »povprečen bralec (…) prišel (…) do zaključka, da se predsednik odbora Robert Polnar za gostovanje Marka Mencina (in ne predstavnika društva SIROB) v parlamentu ni odločil prav zaradi obsodbe«. Ker je novinarka s tem »senzacionalistično in neupravičeno razkrivala njegovo zasebnost« ter »grobo kršila njegovo pravico do zasebnosti«, je po prepričanju pritožnika kršila 17. člen kodeksa.

Novinarka Katja Gleščič je na pritožbo odgovorila:

V odgovoru na pritožbo novinarka Primorskih novic Katja Gleščič pojasnjuje, da je šlo za »krajši članek« po seji odbora DZ za finance 1. decembra 2020 o predlogu zakona o davku na tonažo, ki je trajala 35 minut. S seje je povzela informacije in dejstva, za katere je presodila, da so v javnem interesu in pomembni za bralce Primorskih novic. Priložila je magnetogram seje, iz katerega je razvidno, da je odbor »polovico časa« porabil za razpravo o tem, da bi morali povabiti na sejo tudi predstavnike društva Sirob, pri čemer sta vztrajala poslanca Levice Luka Mesec in Primož Siter. Drugi člani odbora o tem niso razpravljali ali se do tega niso opredeljevali.

Poslanec Levice Primož Siter je na seji povedal, da je predsednik društva Sirob Marko Mencin in prebral Mencinovo elektronsko sporočilo, da je le uro in pol pred sejo dobil elektronsko sporočilo iz DZ in da Mencin vabila na sejo ni prejel.

Novinarka pojasnjuje, da društvo z imenom Sirob v javnosti ni znano, zato je v javnem interesu pojasnila, za koga gre, enako tudi povezavo med društvom Sirob, Markom Mencinom, Mercato in Splošno plovbo, saj sta poslanca Levice Siter in Mesec na seji večkrat ponovila, da je davek na tonažo davčno darilo Splošni plovbi. To je v prispevku tudi navedla.

Novinarka še dodaja, da Marko Mencin v dogajanjih, povezanih s Splošno plovbo in z davkom na tonažo, v javnosti redno nastopa že vsaj 15 let, tudi kot gost na sejah odborov DZ, bodisi kot predsednik uprave Mercate, bodisi kot Marko Mencin, nazadnje še kot predsednik in zastopnik društva Sirob. Zato je vajen medijske in javne pozornosti.

Treh listin, ki jih pritožbi prilaga pritožnik (dopis društva Sirob DZ-ju s 1. 12. 2020, zahtevo DS DZ-ju z 21. 12. 2020, zahtevo DS DZ-ju s 23. 12. 2021), odbor DZ ni obravnavali na seji 1. decembra, o katero je poročala, sploh pa sta dve listini nastali po seji odbora. Novinarka prilaga povezavo na magnetogram seje odbora, s katere je poročala.

Novinarka Katja Gleščič zavrača očitke o kršitvi 1., 4., 17., in 25. člena kodeksa in pravi, da so očitki pritožnika neutemeljeni in neresnični.

SKLEP:

Novinarka Primorskih novic Katja Gleščič ni kršila 1., 4., 17. in 25. člena Kodeksa novinarjev Slovenija.

Obrazložitev:

NČR je proučil pritožbo in listine, ki jih priložil pritožnik, odgovor novinarke in magnetogram seje Odbora za finance DZ ter poročilo s seje novinarke Katje Gleščič v Primorskih novicah.

Novinarka ni kršila 1. člena kodeksa, po katerem mora novinar preverjati točnost zbranih informacij in se izogibati napakam. Ne drži pritožnikova trditev, da poslanca Levice nista zahtevala, da na sejo povabijo Marka Mencina kot predsednika društva Sirob, temveč da je prošnjo za udeležbo naslovilo društvo Sirob samo. Magnetogram seje potrjuje navedbe novinarke, da je v poročilu povzela vsebino seje in da je (ne)povabilu pritožnika kot predstavnika društva Sirob bil namenjen znaten del razprave na seji. Kot je zapisala novinarka sta poslanca Levice »hotela, da bi na sejo prišel tudi Marko Mencin v vlogi predsednika Sirob, ki je po njunih besedah ‘ključni deležnik’«. Novinarka sicer ni omenila, da sta poslanca udeležbo pritožnika zahtevala, ker mu je predsednik odbora zavrnil prošnjo za udeležbo na seji, vendar pa to ne pomeni, da je novinarka zapisala netočnost.

Novinarka ni kršila 4. člena kodeksa, po katerem novinar ne sme zamolčati informacij, ključnih za razumevanje teme. V kratkem poročilu je navedla, da je bil zakon za časa dveh prejšnjih vlad v DZ zavrnjen, na seji odbora pa mu je nasprotoval poslanec Levice, ki je za pritožnika Marka Mencina in njegovo društvo Sirov dejal, da je »edini civilni kritik tega zakona«. Vsebina dopisa Sirob o zahtevi po udeležbi na seji s predlogi dopolnil zakona, ki so ga pred sejo prejeli člani odbora in ga je poslanec Levice omenjal, novinarki ni bila znana. Zato ji ni mogoče očitati zamolčanja informacije, ki je v času nastanka prispevka ni mogla poznati. Njena navedba izjave poslanca, da je Sirob kritik zakona pa še ne pomeni, da je društvo nasprotnik njegovega sprejema.

Novinarka ni kršila 17. člena kodeksa o pravici posameznika do zasebnosti, ki novinarju nalaga, da se mora izogibati senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju zasebnosti. To določilo kodeksa pravi tudi, da je pri poročanju o javnih osebnostih in tistih, ki želijo dobiti moč in vpliv ter vzbujati pozornost, pravica javnosti do obveščenosti širša, da pa lahko novinar s tem škodi posameznikom, ki niso vajeni medijske in javne pozornosti. S tem, ko je novinarka v poročilu s seje, na kateri so govorili o (ne)povabilu pritožnika nanjo, predstavila obsodbo pritožnika »na prvi stopnji«, je tako pojasnila, da obsodba ni nujno tudi pravnomočna. Pritožnik po lastnih navedbah dlje časa poskuša vplivati na vsebino zakona, torej vzbuja tudi pozornost medijev, pa če mu to ustreza ali ne. Že prej se je udeleževal sej odborov DZ v različnih vlogah – kot fizična oseba, kot predsednik uprave Mercate ali kot zastopnik društva Sirob. Nenazadnje tudi v pritožbi podaja svoje videnje stečaja Splošne plovbe izpred nekaj let ter mnenje o poročanju Primorskih novic o tem. NČR zato razlagi o povezavi med društvom Sirob, Markom Mencinom (pritožnikom), Mercato in Splošno plovbo v poročilo s seje ne prepoznava kršitve 17. člena kodeksa.

Novinarka ni kršila 25. člena kodeksa, ki prepoveduje prepletanje novinarskih in oglaševalskih ali politično propagandnih besedil. Pritožnik novinarki očita, da je okoliščine sprejemanja zakona predstavila tako, da bi jih povprečen bralec lahko razumel tako, kot da je pritožnik povezan z Levico, kar naj bi storila z določenim namenom. NČR tega v spornem poročilu ne prepoznava. Če pritožnika samo po sebi moti, da ima enake ali podobne zadržke do zakona, kot jih ima določena politična stranka, to nikakor ni krivda novinarja.