Stališče NČR DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Brane Piano (podpredsednik), Katarina Vučko, Ranka Ivelja, Urban Červek, Irena Brejc in Jelena Aščić (članice in člani), je na seji 6. maja 2021 v primeru Mojca Zabukovec proti Bojanu Budji ugotovilo, da je v. d. odgovornega urednika kršil Kodeks novinarjev Slovenije.
Primer: Mojca Zabukovec proti Bojanu Budji (Delo)
Povzetek pritožbe
Mojca Zabukovec očita v. d. odgovornega urednika Dela Bojanu Budji kršitev 29. člena Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju kodeks) z objavo prispevka z naslovom Rušitelje je pred protestniki branila policija. Očita mu, da je brez soglasja pomensko spremenil oz. predelal njen prispevek in jo pod objavljeni prispevek brez njene vednosti podpisal.
Prispevek avtorjev Mojce Zabukovec in Aleša Stergarja, ki je bil objavljen 20. januarja 2021 v časniku Delo, je bil po navedbah pritožnice (ki je tudi soavtorica prispevka, zato NČR v nadaljevanju uporablja le izraz pritožnica) brez njene vednosti ali soglasja pomensko spremenjen ali predelan ter nato objavljen z njenim podpisom. Kot pojasnjuje, je po dogovoru z resorno urednico 19. januarja ob 16.44 oddala prispevek z naslovom MOL: Območje smo prevzeli v posest, pri čemer se je držala roka in dogovorjene dolžine prispevka. Soavtorja je podpisala s kraticama, kot je bila po njenih besedah na Delu tudi dotedanja praksa, saj je prispeval občutno manjši del članka. Besedilo je bilo nato ob 17.20 uredniško pregledano, lektorirano in postavljeno ter s tem pripravljeno za tisk. Naslov je bil pri tem s soglasjem avtorice spremenjen v Po padcu kandidature za EPK so maske padle, soavtorja pa je urednica izpisala s polnim imenom in priimkom.
Prispevek je bil nato ob 21.22 istega dne po navedbah pritožnice, ki se sklicuje na zapis v sistemu za urejanje besedil StoryEditor, brez njene vednosti ali soglasja pomensko spremenjen oz. predelan ter dan pozneje objavljen v časniku Delo pod naslovom Rušitelje je pred protestniki branila policija. Pod njim je bil njen podpis s polnim imenom in priimkom. Pritožnica dodaja in to dokazuje tudi s prilogo, da jo je v. d. odgovornega urednika Dela Bojan Budja istega dne po elektronski pošti obvestil o spremembi statusa v uredništvu. Premeščena je bila v spletno redakcijo Delo.si, saj da to »narekujejo potrebe uredništva« in ker da »pridejo pač trenutki, ko je potrebno odločati hitro, izključno pa v interesu hiše in uredništva«.
Kot opozarja pritožnica, besedilo objavljenega prispevka pomembno odstopa od vsebine izvirnega, pod njim pa je še vedno njen podpis. V. d. odgovornega urednika ali kateri drug urednik je o spremembah ni obvestil ali poskušal z njo doseči soglasje glede vsebine. Popravki po navedbah pritožnice niso bili redakcijske narave, spremenili so približno tretjino prispevka ter vnesli pomembne pomenske spremembe v vsebinsko temeljnih delih – v naslovu, uvodu in posebej v zaključku, v katerem je dodana celovita interpretacija dogodkov. Pritožnica ob tem dodaja, da ji je soavtor prispevka zatrdil, da on prispevka ni spreminjal. Njuno korespondenco potrjuje tudi s prilogo.
V. d. odgovornega urednika ji je v elektronskem pismu, katerega besedilo dodaja v prilogi, potrdil, da se je s pomenskim spreminjanjem oz. predelovanjem prispevka ukvarjalo več urednikov, ter zapisal, da so očitki neutemeljeni. Kot je med drugim dodal, je časopis »živ in spremenljiv« ter da v njem »ne more in ne sme« biti nič »zacementiranega in nedotakljivega«. Med razlogi za spremembe in predelavo prispevka navaja, da je bil prispevek najprej predviden za naslovnega, a so morali zasnovo naslovnice zvečer spremeniti, da je bil »odločno predolg«, da se je »tu in tam podvajal« ter da je bilo pisanje avtorjev »marsikje protislovno«.
Pritožnica v nadaljevanju izpostavlja določila Programske zasnove časopisa Delo in spletnega portala Delo.si, ki med drugim navajajo, da ima odgovorni urednik pravico in dolžnost sporazumno z avtorjem popraviti članek, zavrniti objavo članka ali pa z jasnim zapisom bralce opozoriti, da članek kljub objavi ne predstavlja uredniške politike. V. d. odgovornega urednika po mnenju pritožnice v tem primeru ni deloval v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi, saj je članek popravil, pri čemer »sporazuma z avtorjem« ni niti iskal.
Pritožnica dodaja, da novinarsko delo na Delu vse od prve razglasitve epidemije covida-19 marca 2020 poteka predvsem od doma. Odgovornemu uredniku in uredniškemu kolegiju nadzor nad delovnim procesom v uredništvu med drugim daje sistem StoryEditor, ki omogoča vključujoče uredniško ustvarjanje časopisa, saj natančno opredeljuje čas, dolžino in pot produkcije posameznega prispevka. Tako tudi lajša usklajevanje med različnimi delavci v produkcijski verigi. Četudi gre za vsakodnevno kompleksno uredniško delovanje, dejstvo, da je bil v tem primeru prispevek pomensko spremenjen oz. predelan tik pred zaključkom redakcije in oddajo časopisa v tiskarno, po besedah pritožnice ne more biti olajševalna okoliščina v presojanju. Od oddaje prispevka do njegove končne različice v sistemu za urejanje vsebin je namreč minilo skoraj pet ur. Poleg tega je treba pri tem, piše pritožnica, upoštevati, da je odgovorni urednik lahko uskladil delo več urednikov, z njo kot avtorico prispevka pa ni niti poskušal vzpostaviti stika. Tega ni storil niti nihče od ostalih urednikov, kar je bila po navedbah pritožnice sicer med epidemijo na Delu ustaljena praksa.
Kot še izpostavlja pritožnica, sta vključenost novinarjev v vsebinsko spreminjanje ali predelovanje prispevkov in iskanje soglasja z njimi vtkana ne le v odgovorno uredniško delo, temveč tudi v temeljna načela in standarde poklicne etike novinarstva. Če odgovorni urednik ne deluje v skladu s temi načeli in standardi, se s tem ne posega le v poklicno integriteto novinarja, ki je neločljivo povezana z njegovim podpisom, temveč se širše vstopa v pravice in dolžnosti novinarskega dela, je prepričana pritožnica. Z odvzemom nadzora nad rezultati lastnega dela novinar namreč po njenem mnenju ne more izpolnjevati temeljne zaveze javnosti, kot jo opredeljujejo Kodeks novinarjev Slovenije in načela Münchenske deklaracije.
Bojan Budja je očitano kršitev zavrnil.
Kot so po njegovem pooblastilu zapisali v Odvetniški pisarni Zakonjšek, pritožnica ob zatrjevanju, da je pri članku prišlo do pomenskih sprememb, ne pojasni, kakšen je bil pomen prvotne različice članka in kako naj bi bil ta kasneje pomensko spremenjen. Bistvo očitka, da naj bi torej prišlo do pomenske spremembe članka, v pritožbi torej po njihovih besedah ostane na ravni pavšalne navedbe, na katero se ni mogoče odzvati drugače oz. bolj podrobno kot z odgovorom, da je bil članek iz več razlogov sicer res spremenjen, a ta sprememba ni pomenila spremembe pomena članka. Spremembe torej niso povzročile pomembnega odstopanja od prvotne vsebine članka oz. sprememb njegovega pomena. Vse spremembe in uskladitve so bile narejene skladno s potrebami objave in v okviru uredniških pristojnosti, so še poudarili.
Z urejanjem prispevka se je ukvarjalo več urednikov, kar je bilo potrebno iz več razlogov, so pojasnili. Prispevek je bil prvotno predviden kot naslovni na prvi strani časopisa, a je naknadno prišlo do spremembe v zasnovi tiskane izdaje, kar je posledično terjalo določene spremembe z vidika besedila prispevka. Ker je bil članek glede na predvideni prostor predolg, ga je uredništvo ustrezno skrajšalo, kar pa ni poseglo v bistveno vsebino članka. Uredništvo je tudi določilo naslov, ki je ustrezal vsebini članka, kar je običajna praksa in pristojnost uredništva. Preostalo vsebino je uredništvo preoblikovalo tako, da je bil članek z vidika jasnosti in standardov objav primernejši za objavo, saj se je članek na primer na določenih mestih podvajal, pisanje dveh avtorjev pa je bilo protislovno.
Kot poudarjajo v odvetniški pisarni, torej ne gre za take spremembe, ki bi članek pomensko spreminjale in bi zato zahtevale pridobitev soglasja pritožnice pred objavo. Pri tem je treba po njihovih besedah upoštevati tudi, da je do sprememb in uskladitev prišlo tik pred zaključkom redakcije in oddajo časopisa v tiskarno, zato za dodatno usklajevanje besedila ni bilo časa. Narava dela pri časopisu je takšna, da se stvari hitro spremenijo, zato je tudi usklajevanje in prilagajanje posameznih prispevkov odvisno od celotne zasnove tiskane izdaje, kar narekuje hitro odzivanje uredništva. Glede na aktualnost teme in dogodka, o katerem članek poroča, je bila hitrost njegove objave ključna. Ni je bilo mogoče preložiti na primer na naslednjo tiskano izdajo, poudarjajo.
Uredništvo je svoje naloge po prepričanju odvetniške pisarne opravilo profesionalno, neoporečno in korektno. Naloga uredništva je namreč, da oblikuje in razporeja besedila, namenjena objavi. Odgovorno je za vsebinsko in jezikovno korektno novinarsko poročanje, za uresničevanje interesov bralcev ter za kakovost novinarskih in publicističnih prispevkov.
Navedbe glede premestitve novinarke v spletno redakcijo z vidika domnevne kršitve kodeksa po njihovih besedah niso relevantne. Do premestitve je prišlo zaradi potreb uredništva, vse pa je bilo skladno s pristojnostmi uredništva.