Branka Žegura Andrić proti Vasji Jagru (Mladina) – Novinarsko častno razsodišče

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik) Irena Brejc, Peter Merc, Sanja Gornjec, Nataša Štefe, Urban Červek, Katarina Vučko, Ranka Ivelja in Sonja Merljak Zdovc (članice in člani), je na seji 3. 2. 2022 v primeru Branka Žegura Andrić proti Vasja Jager, Mladina, ugotovilo, da je novinar kršil Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Branka Žegura Andrić proti Vasja Jager (Mladina)

Povzetek pritožbe

Dr. Branka Žegura Andrić (v nadaljevanju pritožnica) se je pritožila zaradi navedb novinarja Vasje Jagra (v nadaljevanju novinarja) v prispevku Zdravniki dvoživke, objavljenem 29. oktobra 2021 v Mladini. (19. novembra 2021 je bil v Mladini objavljen Prikaz nasprotnih dejstev.) Novinar je v članku med drugim zapisal: »Drugi primer, ki ponazarja delovanje dvoživk, je pripoved ženske iz Maribora, ki je nedavno rodila prvega otroka. Njena izbrana ginekologinja je zdravnica Branka Žegura Andrić, zaposlena v mariborskem kliničnem centru, kjer ima tudi ambulanto. Toda omenjena pacientka je med nosečnostjo zaman iskala njeno pomoč: ‘Ves ta čas je sploh nisem videla, četudi sem imela preglede skoraj vsak mesec. Vedno me je sprejela neka druga zdravnica; na vprašanje, kje je moja izbrana ginekologinja, so mi vedno znova odgovorili, da je odsotna. Sčasoma sem nehala spraševati.’ Tudi po porodu se položaj ni bistveno spremenil, kadarkoli gre na pregled – nanj mora praviloma čakati po več mesecev – Branke Žegura Andrić ni v ambulanti v UKC Maribor. Zagotovo bi naša sogovornica imela več sreče, če bi zdravnico iskala na naslovu zasebnega Medicinskega centra Fontana, s katerim sodeluje uslužbenka mariborske bolnišnice Branka Žegura Andrić, domnevno v prostem času. Z minimalnimi čakalnimi dobami izvaja široko paleto pregledov in preiskav; za posamezno storitev je po ceniku treba odšteti od 15 evrov (toliko stane test za potrditev nosečnosti), do 150 evrov/vstavitev materničnega vložka IUD). Natančno kolikšen delež teh zneskov gre omenjeni ginekologinji, je seveda poslovna skrivnost. Prav tako ni znano, koliko dodatnega zaslužka zdravnici prinese takšno delo; poleg redne zaposlitve v UKC odprt popoldanski s. p., ki pa glede na dostopnost podatkov iz javnih registrov ne poroča o svojih bilancah. (…) A opisana primera ginekologinje Žegura Andrićeve in kirurga Voršiča vsekakor nakazujeta , da se zaradi podjetniške dejavnosti podaljšujejo čakalne dobe za njune storitve. Krog je sklenjen, več honorarnega dela specialistov pri zasebnikih pomeni manj dela v javni ambulanti in s tem daljše čakalne dobe ter spet več poslovnih priložnosti za podjetne dvoživke in njihove mecene.«

Pritožnica novinarju očita kršitev 1., 2. in 3. člena.

V pritožbi pojasnjuje, da na organizacijo dela dispanzerskih ginekoloških ambulant na Kliniki za ginekologijo in perinatologijo, katere delo je ves čas epidemije močno okrnjeno, nima vpliva. V ginekološki ambulanti dela, ko jo vanjo razporedijo, zato zavrača »nepreverjene navedbe« novinarja, da je odgovorna za podaljševanje čakalne vrste v ginekoloških ambulantah Klinike za ginekologijo in perinatologijo UKC Maribor. Kot navaja v pritožbi, »sistem izbranega ginekologa z opredeljenimi pacientkami v UKC Maribor, zaradi prostorske in kadrovske situacije, ne more delovati že od prve razglasitve epidemije. Vse nosečnice in ginekološke pacientke s težavami, ki so potrebovale pregled ginekologa, so bile naročene v eno dispanzersko ginekološko ambulanto, kjer je vsak dan delal drugi ginekolog, glede na razpored, za katerega je zadolžen vodja Klinike za ginekologijo in perinatologijo.«

Poleg tega je bila konec leta 2020 in v začetku leta 2021 v večmesečnem bolniškem staležu. »Zaradi pandemije spremenjena organizacija dela v ginekoloških ambulantah Klinike za ginekologijo in perinatologijo UKC Maribor in moja večmesečna bolniška odsotnost, sta mi onemogočili, da bi v ginekološki ambulanti obravnavala anonimno pacientko, ki je navedena v članku.« Iz istega razloga, dodaja, ni mogla obravnavati niti svojih drugih pacientk, katerim je izbrana ginekologinja. Pojasnjuje tudi, da v MTC Fontana dela v ginekološki ambulanti z dovoljenjem UKC Maribor, dve uri enkrat na teden, v svojem prostem času od 16.00 do 18.00, v tej ambulanti pa da so njene pacientke iz UKC Maribor bolj izjema kot pravilo. Novinarju očita, da je enostransko navedel besede pacientke, ni preveril, če so še kakšni drugi razlogi, da pacientka dalj časa ni prišle do pregleda pri izbrani ginekologinji (ti razlogi so spremenjena organizacija dela, posebne razmere med pandemijo, večmesečna odsotnost zaradi bolezni). Te informacije, zatrjuje, bi lahko pridobil s klicem na njeno javno dostopno številko mobilnega telefona, preko prav tako javno dostopnega elektronskega naslova ali centra za naročanje na kliniki. Če bi poklical v MC Fontana, pa bi lahko izvedel, da ginekološka ambulanta v tem centru štiri mesece sploh ni delala. Ali dela v prostem času, mu ne bi bilo treba ugibati: V MC Fontani bi mu povedali, od kdaj do kdaj dela (od 16 h do 18 h enkrat na teden; njen delovnik v UKC Maribor se konča ob 15.15). Navedeno po mnenju pritožnice predstavlja kršitev 1. in 3. člena.

Trditev, da »ginekologinja Žegura Andrićeva zaradi podjetniške dejavnosti podaljšuje čakalno dobo za svoje storitve«, je po mnenju pritožnice zlonamerna in žaljiva, saj na osebno žaljiv način predstavlja nepreverjena in neresnična dejstva. S tem naj bi novinar kršil 2. člen. Dodaja še, da je pričakovala, da bo novinar storjeno napako, »ko je navajal neresnična dejstva in se o tem prej ni prepričal«, priznal in se ji javno opravičil, a tega ni storil. Z objavo članka, je zapisala pritožnica, sta »močno prizadeta moja čast in dobro ime ter ugled na delovnem mestu, med kolegi in v javnosti«. Od objave članka je bila, kot piše, deležna vprašanj »kolegov, znancev, pacientk, ki jih je ta članek dosegel in presunil«, zaradi česar doživlja hudo osebno stisko.

Vasja Jager je na pritožbo odgovoril. Vse očitke je kategorično zavrnil.

Kot je zapisal, je navedbe v članku preveril po najboljših močeh, pri čemer se je opiral na vrsto javno dostopnih informacij, izpisov iz poslovnega registra GVIN, množico člankov, dokumentov Računskega sodišča in KPK; »pojasnila UKC Maribor, ki sem ga zaprosil za podatke ter tudi na pričevanja ne le ene, temveč več opredeljenih pacientk omenjene ginekologinje«. Zaradi morebitnega maščevanja ginekologinje se je oprl na pričevanje ene od njih, dodaja. Zatrjuje, da izpadi v pregledih pri Žegura Andrićevi po izpovedih sogovornic segajo znatno dlje kot zgolj v obdobje epidemije (te prakse naj bi glede na pričevanja trajale že več let) in da nima nobenega razloga, da jim ne bi verjel ali da bi dvomil v neoporečnost motivov njihovih avtoric. Zapisal je tudi, da dvomi v točnost izjav pritožnice, da nima nobenega vpliva na pripravo razporedov ginekološke ambulante. Morebitne napake so bile – tako novinar – popravljene v skladu z zahtevo 1. člena kodeksa z objavo popravka. Pri tem pritožnica za svoje navedbe ni priložila nobenih dokazil.

Novinar zanika, da bi bil v čemer koli žaljiv do pritožnice. »Članek ne vsebuje nobenih hujših osebnostnih sodb in vrednostnih kvalifikacij o njej. Naslov teksta in naslovnica je delo urednikov, izraz dvoživke je uporabila tudi KPK, gre za izraz v splošni rabi. V članku ni kršil niti 3. člena, saj v njem ni hudih obtožb (za kazniva, moralno sporna ali kako drugače sprevržena dejanja, nikjer ji ne očita nezakonitega delovanja) na račun posamezne zdravnice, temveč gre za sistemsko kritiko poslovnih praks. Posamezni primeri, tudi njen, predstavljajo le ilustracijo tega širšega okvirja ( zdravnikov »dvoživk«, zaposlenih v javnem zdravstvu, ki delajo še pri zasebnikih oziroma kot zasebniki), kar vpliva na kakovost javnega zdravstva, oziroma za novinarsko kritiko obstoječe ureditve. »V kolikor bi bilo tovrstno pisanje prepoznano kot huda obtožba, bi bila novinarjem v Sloveniji pravzaprav odvzeta možnost vsakega kritičnega pisanja, najsi še tako utemeljenega in upravičenega.«

Novinar izpostavlja tudi, da trditve … »da ginekologinja Žegura Andrić zaradi podjetniške dejavnosti podaljšuje čakalno dobo za svoje storitve«, v njegovem članku ni. Glede očitka, da ji je s svojim pisanjem povzročil duševno stisko, pa je zapisal: »Navedbe o hudih duševnih stiskah, ki naj bi jih povzročilo moje pisanje, pa lahko za dobro mero uravnotežim z navedbami o ‘lastnem svetobolju« in ‘izpadu neprimerno bolj’ skromnega prekarskega prihodka, v katerega me peha njena neupravičena in nesorazmerna gonja proti meni in mojemu dobremu imenu.«

SKLEP:

Novinar je kršil 1. člen, ni pa kršil 2. in 3. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev: Prvi člen kodeksa novinarja obvezuje, da preverja točnost zbranih informacij in se izogiba napakam. Te, četudi so nenamerne, mora priznati in popraviti. Razsodišče ne more vedeti, kakšni so razlogi, da sistem izbranega ginekologa z opredeljenimi pacientkami zdravnika na UKC Maribor ne deluje in v kolikšni meri, če sploh, je lahko pritožnica vplivala na razpored dela v ambulanti na kliniki. Nesporno dejstvo pa je, da novinar informacij, ki jih je pridobil pri pacientkah, ni preveril pri pritožnici ali drugem viru. Zato ni izvedel, da je bila več mesecev bolniško odsotna, da ambulanta v zasebni ustanovi MC Fontana štiri mesece ni delala in da sistem izbranega ginekologa, kot trdi pritožnica, ne deluje zaradi drugačne organizacije dela med epidemijo, ne pa zato, ker pritožnica dela tudi v zasebni ustanovi. Prav to pa lahko sklepa bralec iz enostranskega pričevanja pacientke, ki vseh okoliščin morda niti ne pozna, in v kontekstu drugih namigov v članku. (Na primer iz navedbe: »Zagotovo bi naša sogovornica imela več sreče, če bi zdravnico iskala na naslovu zasebnega Medicinskega centra Fontana, s katerim sodeluje uslužbenka mariborske bolnišnice Branka Žegura Andrić, domnevno v prostem času.«) Novinar pri pritožnici ali pri drugem viru ni preveril niti informacije iz pričevanja pacientk, ki ga navaja v odgovoru – da sistem izbranega ginekologa, kar zadeva pritožnico, ne deluje že več let. Novinar zatrjuje, da trditve, »da ginekologinja Žegura Andrić zaradi podjetniške dejavnosti podaljšuje čakalno dobo za svoje storitve«, v članku ni.To strogo formalno gledano drži, a pomenska razlika ni tolikšna, da bi pritožnici lahko očitali, da neresnično trdi, da ji je novinar očital osebno odgovornost za podaljševanje čakalnih dob. Novinar je namreč zapisal: »A opisana primera ginekologinje Žegura Andrićeve in kirurga Voršiča vsekakor nakazujeta, da se zaradi podjetniške dejavnosti podaljšujejo čakalne dobe za njune storitve. Razsodišče ugotavlja, da novinar zbranih informacij ni ustrezno preveril. Za napake se tudi ni opravičil, kot zahteva 1. člen. Zato NČR ugotavlja kršitev 1. člena.

Novinar ni kršil drugega člena, saj do zdravnice ni bil osebno žaljiv. Ni ji očital nezakonitega poslovanja ali kršenja moralnih norm. S formulacijo, da primera ginekologinje Žegura Andrićeve in kirurga Voršiča vsekakor NAKAZUJETA (poudarilo NČR), da se zaradi podjetniške dejavnosti podaljšujejo čakalne dobe za njune storitve, je ohranil osebno spoštljivost in s pomenskim dvomom (“nakazujeta”) dopustil tudi širšo razlago povedanega.

Prav tako ni kršil 3. člena, saj v članku ni zapisal hudih obtožb, ki bi dejansko umazale dobro ime in čast zdravnice, zaposlene na UKC Maribor, saj ji ni očital, da bi delala nezakonito ali neintegritetno. Opozoril je na sistemske okoliščine, zaradi katerih je delo zasebnikov mogoče upravičeno in utemeljeno povezovati s (pre)dolgimi čakalnimi dobami v javnem zdravstvu. Zaradi nezadostno preverjenih trditev pacientke, zaradi katerih se je Branka Žegura Andrić pritožila, pa je razsodišče že ugotovilo kršitev 1. člena kodeksa.