10. 5. 2022

Zavod za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije, k.o. (AIPA, k.o.), proti Domnu Mezgu in Marku Pušu, Nova24TV.si

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik), Katarina Vučko, Peter Merc, Ranka Ivelja, Sonja Merljak Zdovc, je na seji 21. 4. 2022 v primeru Zavod za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije, k.o. (AIPA, k.o.), proti Domnu Mezgu, novinarju elektronskega medija Nova24TV.si, in proti Marku Pušu, odgovornemu uredniku elektronskega medija Nova24TV.si, ugotovilo, da sta Domen Mezeg in Marko Puš kršila Kodeks novinarjev Slovenije. Irena Brejc se je glasovanja vzdržala.

Primer: Zavod za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije, k.o. (AIPA, k.o.), proti Domnu Mezgu, novinarju elektronskega medija Nova24TV.si, in Marku Pušu, odgovornemu uredniku elektronskega medija Nova24TV.si

Gregor Štibernik, direktor AIPA, k.o., se je v imenu AIPA, k.o. pritožil zaradi naslova in besedila člankov:
– “Na sledi za izgubljenimi milijoni: Kdo si je prisvojil 130 milijonov evrov za avtorske pravice?” avtorja Domna Mezga, objavljenega 27. oktobra 2021 v elektronskem mediju Nova24TV.si, in
– “(Ekskluzivno) Kdo vse se masti na račun avtorskih pravic? Tudi propadli politiki z levice”, avtorja Domna Mezga, objavljenega 28. oktobra 2021 v elektronskem mediju Nova24TV.si.

Povzetek pritožbe na Novinarsko častno razsodišče glede članka “Na sledi za izgubljenimi milijoni: Kdo si je prisvojil 130 milijonov evrov za avtorske pravice?” s pripombami in mnenji pritožnika.

10 . člen kodeksa je bil po mnenju pritožnika kršen s tem, da je novinar z objavo napovedne fotografije s podobo direktorja AIPA, k.o., skupaj z udarnim naslovom “Na sledi za izgubljenimi milijoni: Kdo si je prisvojil 130 milijonov evrov za avtorske pravice?” za povprečnega bralca ustvaril vtis, da sta AIPA, k.o., in njen direktor odgovorna za 130 domnevno izgubljenih milijonov, pri čemer v nadaljevanju članek primarno obravnava vse kolektivne organizacije oziroma prvenstveno tiste kolektivne organizacije, ki so vezane na radijske uporabnike in uporabo varovanih del po radijih, kamor pa AIPA sploh ne sodi.

Prav tako iz članka izhaja, da je podlaga za ta članek poslansko vprašanje Alenke Jeraj, pri čemer je novinar nanizal le podatke, ki so šli v kontekst diskreditacije AIPA, ne pa tudi dejstva, da je iz podatkov v odgovoru na to poslansko vprašanje, ki ga je za ministra za gospodarstvo pripravil Urad RS za intelektualno lastnino, razvidno, da je AIPA najučinkovitejša med vsemi kolektivnimi organizacijami, saj je po podatkih iz tabele ministra v vseh 10 letih delovanja zbrala 34.356.402,38 evra, razdelila pa 30.268.438,09 evra (88,1 odstotka), česar ni v takem obsegu naredila nobena druga kolektivna organizacija pri nas in kar pomeni, da je od 130 ‘izgubljenih’ milijonov delež AIPA le 3 odstotke. Iz tabel izhaja, da ima AIPA najnižje stroške med vsemi kolektivnimi organizacijami (izvzemši Koprivo, k.o., ki je začela delovati šele sredi leta 2019). Ker je bil novinar z vsebino poslanskega vprašanja in odgovora očitno seznanjen, je lahko le namerno zamolčal podatke, ki njegove pavšalne navedbo zanikajo.

1 . člen kodeksa naj bi novinar kršil s tem, da je v članek vključil več neresnic, pri čemer je AIPA zahtevala objavo popravka oziroma prikaza nasprotnih dejstev, a v roku 24 ur ni dobila odgovora, popravka pa niso objavili. Novinar je s člankom povprečnemu bralcu sporočal, da si je AIPA »prisvojila« sredstva in da gre za neupravičeno ali celo nezakonito ravnanje, kar ni resnično. AIPA si ni prisvojila nobenih sredstev imetnikov pravic. Večino sredstev oziroma zbranih honorarjev je delila (88,1 odstotka), preostala sredstva pa so bila namenjena delovanju organizacije. Prav tako ne drži, da naj bi AIPA v Švico nakazala 11 milijonov evrov ter da se pri nas vse kolektivne organizacije drobijo in sklepajo sodne poravnave.

3 . člen kodeksa naj bi pisec članka kršil, ker ni kontaktiral oziroma ni pridobil mnenja pritožnika v zvezi z vsemi hudimi obtožbami zoper pritožnika. Novinar je AIPA poslal novinarsko vprašanje en dan pred samo objavo članka, vendar v njem ni bilo poziva, naj se AIPA izreče o vseh hudih obtožbah, ki so bile nato navedene v članku.

4 . člen kodeksa je novinar po mnenju pritožnika kršil s tem, ko je problematiziral porabo sredstev na način, kot da gre pri nadomestilih, ki jih zbirajo kolektivne organizacije, za javni ali davkoplačevalski denar. Tako je ustvarjal vtis, da gre za nekakšno neutemeljeno proračunsko rabo, kar pa ne drži. Ni pojasnil, da gre za zasebni sektor ter da zasebni denar in plačila, ki jih plačuje javnopravni subjekt kolektivni organizaciji, ni proračunska poraba, temveč plačilo za dobavljeno blago .

18 . člen kodeksa naj bi novinar kršil z navedbami glede odločbe FURS, pri čemer ni opozoril, da odločba FURS še ni pravnomočna; s tem naj bi novinar zamolčal ključne informacije za razumevanje obravnavane teme.

Povzetek pritožbe glede članka “(Ekskluzivno) Kdo vse se masti na račun avtorskih pravic? Tudi propadli politiki z levice” s pripombami in mnenji pritožnika, ki po njegovem mnenju pomenijo kršitev kodeksa:

1., 3. in 4. člen kodeksa naj bi novinar kršil z navajanjem neresničnih in nepreverjenih dejstev glede izplačevanja in porabe sredstev AIPA, o članstvu v nadzornem odboru AIPA in obstoju odločb nadzorstvenega organa.

3. člen kodeksa naj bi novinar kršil, ker pritožniku ni dal možnosti, da se izjavi glede navedbe, da je AIPA oškodovala avtorje s tem, ko naj bi jim izplačala le 0,5 milijona evrov in financirala STA. Gre za hude obtožbe, ki so neresnične.

4. člen kodeksa naj bi novinar kršil, ker ni podal vseh relevantnih podatkov iz odgovora ministra za gospodarstvo o primerjavi, ki jo je izvedel med AIPA in SAZAS. Prav tako ni predstavil položaja kolektivnih organizacij.

17 . člen kodeksa naj bi kršil z javnim razkritjem in objavo zapisnika seje nadzornega odbora, pri tem pa je javnosti razkril ime zapisnikarice, ki je zaposlena na AIPA in ni javna oseba, prav tako ni v zvezi z njo dovoljeno posegati v njeno zasebnost na opisani način.

18. člen kodeksa naj bi novinar kršil s tem, ker v članku ni opozoril, da odločba FURS še ni pravnomočna.

Novinar Domen Mezeg in odgovorni urednik Marko Puš se nista odzvala na poziv Novinarskega častnega razsodišča.

SKLEP:

Novinar Domen Mezeg in odgovorni urednik Marko Puš sta s člankom “Na sledi za izgubljenimi milijoni: Kdo si je prisvojil 130 milijonov evrov za avtorske pravice?” kršila 1., 3., in 18. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, nista pa kršila 4. in 10. člena kodeksa.

S člankom “(Ekskluzivno) Kdo vse se masti na račun avtorskih pravic? Tudi propadli politiki z levice” sta novinar Domen Mezeg in odgovorni urednik Marko Puš kršila 1., 3., 4. in 18. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, nista pa kršila 17. člena kodeksa.

Obrazložitev: Razsodišče je po preučitvi pritožbe najprej pretehtalo očitke glede članka “Na sledi za izgubljenimi milijoni: Kdo si je prisvojil 130 milijonov evrov za avtorske pravice?” (i), nato pa še očitke glede članka “(Ekskluzivno) Kdo vse se masti na račun avtorskih pravic? Tudi propadli politiki z levice” (ii).

i) Glede članka “Na sledi za izgubljenimi milijoni: Kdo si je prisvojil 130 milijonov evrov za avtorske pravice?” je ugotovilo:

10. člen kodeksa določa, da napovedi, naslovi in podnapisi ne smejo potvarjati vsebine, primerno mora biti označena tudi simbolna ali arhivska slika. Glede na dokazila (ki jih je predložil pritožnik), NČR ni ugotovilo kršitve. Naslov povzema vsebino, s katero se v nadaljevanju ukvarja članek, prav tako pod sliko pravilno piše, kdo je na sliki. Tudi uporaba slike direktorja pritožnika je v kontekstu članka, saj je na vodilnem položaju ene izmed vodilnih organizacij, ki se ukvarja z upravljanjem avtorskih pravic. Kljub temu velja opozoriti, da je tak način objave fotografije v nesorazmerno velikem formatu, pod samim naslovom prispevka, lahko zavajajoč, saj veliko bralcev ne prebere celotnega prispevka in si lahko ustvari napačno sliko o povezavi osebe na fotografiji in samega naslova prispevka. Razsodišče mora presojati, ali gre za kršitev z vidika vsebine celotnega prispevka, zato v tem primeru, kot opisano, ni ugotovilo kršitve.

Skladno s 1. členom kodeksa mora novinar preverjati točnost zbranih informacij in se izogibati napakam. Pritožnik je v pritožbi navedel, da naj bi novinar v članek vključil več neresnic, pri čemer je AIPA zahtevala objavo popravka oziroma prikaza nasprotnih dejstev, a v roku 24 ur ni dobila odgovora, prav tako popravek ni bil objavljen. Neresnično naj bi bilo, da si je AIPA »prisvojila« sredstva, da naj bi v Švico nakazala 11 milijonov evrov, da se pri nas vse kolektivne organizacije drobijo in sklepajo sodne poravnave. Pritožnik je ustrezno podkrepil svoje navedbe, novinar in odgovorni urednik pa se glede pritožbe nista izjasnila oziroma pojasnila, na kakšen način sta preverjala informacije, zato je razsodišče zaključilo, da je prišlo do kršitve 1. člena kodeksa.

Novinar in odgovorni urednik nista izkazala, da bi pritožnika kontaktirala glede vseh hudih obtožb, kar bi morala storiti po 3. členu kodeksa. Iz dokumentacije, ki jo je predložil pritožnik, izhaja, da je novinar AIPA poslal novinarsko vprašanje en dan pred samo objavo članka, vendar v njem ni bilo poziva, naj se AIPA izreče o vseh hudih obtožbah, kasneje navedenih v članku. Posledično je razsodišče ugotovilo kršitev 3. člena kodeksa.

Razsodišče ni ugotovilo kršitve 4. člena kodeksa, ki naj bi jo po navedbah pritožnika novinar storil s tem, da je problematiziral porabo sredstev na način, kot da gre pri nadomestilih, ki jih zbirajo kolektivne organizacije, za javni ali davkoplačevalski denar. Iz članka po presoji razsodišča namreč ne izhaja, da bi novinar nakazoval, da gre za javna sredstva.

Razsodišče je ugotovilo kršitev 18. člen kodeksa, saj novinar v članku ni opozoril, da odločba FURS še ni pravnomočna.

ii) Glede članka “(Ekskluzivno) Kdo vse se masti na račun avtorskih pravic? Tudi propadli politiki z levice” je razsodišče ugotovilo:

Novinar je kršil 1., 3. in 4. člen kodeksa z navajanjem neresničnih in nepreverjenih dejstev o izplačevanju in porabi sredstev AIPA, članstvu v nadzornem odboru AIPA in obstoju odločb nadzorstvenega organa. Pritožnik je prerekal resničnost teh navedb, novinar in odgovorni urednik pa svoje objave nista z ničemer podkrepila oziroma se nista odzvala na poziv razsodišča, zato NČR zaključuje, da je prišlo do kršitev.

3. člen kodeksa je bil kršen, ker novinar pritožniku ni dal možnosti, da se izreče o vseh hudih obtožbah zoper njega. Novinar in odgovorni urednik se nista odzvala na poziv razsodišča, zato je to sledilo navedbam pritožnika in zaključilo, da je prišlo do kršitev.

Prav tako je razsodišče sledilo navedbam pritožnika in zaključilo, da je novinar kršil 4. člen kodeksa, saj ni podal vseh relevantnih podatkov iz odgovora ministra za gospodarstvo o primerjavi, ki jo je izvedel med AIPA in SAZAS, in ni opozoril na posebno naravo kolektivnih organizacij.

Ob presoji kršitve 17. člen kodeksa razsodišče ni ugotovilo kršitve. Zgolj z navedbo imena in priimka zapisnikarice novinar ni neupravičeno posegel v njeno zasebnost.

Razsodišče je ugotovilo kršitev 18. člen kodeksa, saj novinar v članku ni opozoril, da odločba FURS še ni pravnomočna.

Gradivo primera
Obravnavani členi
Medij
Akterji
Povezane vsebine
Arhiv razsodb