Attila Kovács proti Heleni (Iloni) Fehér, Pomurski madžarski radio

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Peter Merc, Urban Červek, Nataša Štefe, Irena Brejc in Sonja Merljak Zdovc (članice in člani), je na seji 13. oktobra 2022 v primeru Attila Kovács proti novinarki Pomurskega madžarskega radia Heleni (Iloni) Fehér ugotovilo, da novinarka ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Attila Kovács proti Heleni (Iloni) Fehér, Pomurski madžarski radio

Attila Kovács (v nadaljevanju pritožnik) se je pritožil zaradi prispevka »Újra aktuális a funkciók összeférhetetlensége – Ponovno je aktualna nezdružljivost funkcij (prevod, A. K.)«, ki je bil objavljen 23. 2. 2022 v oddaji Pomurskega madžarskega radia (MMR – PMR) oziroma na portalu MMR (https://www.rtvslo.si/mmr/hirek/terepjaro/ujra-aktualis-a-funkciok-oesszeferhetetlensege/613472).

Pritožnik novinarki očita, da je z objavo prispevka kršila 3. in 4. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju kodeksa) in tudi 4. in 5. člen Zakona o RTV Slovenija.

Po besedah pritožnika je novinarka poročala o tem, da je po okrajnem sodišču tudi višje sodišče zavrnilo pritožbo poslanca madžarske narodne skupnosti v DZ RS Ferenca Horvátha zoper prekrškovno odločbo, ki mu jo je zaradi nezdružljivosti funkcij izdala Komisija za preprečevanje korupcije (KPK).

Kljub temu, da gre za izredno pomembno zadevo, konkretno za sodbo sodišča na drugi stopnji (višje sodišče), pravi pritožnik, je novinarka Ilona Fehér v oddaji izpostavila in zaprosila za mnenje le tožečo stranko, poslanca Ferenca Horvátha, ki je poudaril, »da ima v postopku seveda on prav in da se ne bori samo za svojo pravico, ampak za kolektivne pravice celotne madžarske narodne skupnosti. S tem, da novinarka ni zaprosila za mnenje druge stranke v sodnem postopku (tožene – KPK, eventualno še neodvisnega pravnega strokovnjaka), je že kršila načelo objektivnosti, hkrati pa je kršila 4. člen kodeksa, zamolčala je namreč izredno pomembno dejstvo, in sicer, da se sodba mora izvršiti.« Oziroma kot je napisal na koncu pritožbe: »Skratka, novinarka je zamolčala izredno pomembno informacijo v zvezi s pomenom sodbe na drugi stopnji.«

Pritožnik med drugim navaja: »Torej, če bi novinarka Ilona Fehér vestno opravila svoje delo, potem bi gledalci poslušalci radia MMR-PMR dobili tudi pogled tožene stranke (KPK), predvsem pa bi na podlagi pravnega mnenje neodvisnega strokovnjaka s področja prava dobili celostno sliko o teži sodbe drugostopenjskega sodišča. Skratka, ne bi zamolčala pomena sodbe sodišča na drugi stopnji.«

Pritožnik je v nadaljevanju pritožbe zgornjo trditev podkrepil s citatom predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Roberta Šumija, ki je za Sobotno prilogo Dela v zvezi s sodbo oziroma nezdružljivostjo poslanske in predsedniške funkcije Ferenca Horvátha dejal: »Če bi stvari tekle tako, kot se v pravni državi pričakuje, bi se moral poslanec odreči eni od teh dveh funkcij. Navsezadnje bi moral svoje postopke izpeljati tudi državni zbor kot njegov delodajalec. Poslanec je še vedno prepričan, da ima prav, in na upravnem sodišču zadeva še ni končana. Pravnomočno pa je končan prekrškovni postopek, v katerem vemo, da smo pravilno presojali. Zdaj so na potezi drugi, ki bi se morali odzvati.«

Prav tako v potrditev svojih besed navaja mnenje Stefána Korena, strokovnega sodelavca Državnega zbora Republike Slovenije, ki je leta 2020 na Univerzi v Pécsu na Madžarskem zagovarjal doktorat o pravnem položaju in pravicah madžarske narodne skupnosti v Sloveniji. Ta meni: »Volilna pravica avtohtonih manjšin je po ustavi zagotovljena tako, da lahko volijo svojega narodnostnega poslanca in hkrati listo stranke v Državnem zboru RS, kot vsi ostali slovenski državljani. To je volilna pravica na podlagi pozitivne diskriminacije avtohtonih manjšin v RS, ki jim nudijo dodatne pravice, v tem primeru dvojno volilno pravico. Ta volilna pravica pa avtomatsko in nikakor ne more biti povezana še z dodatnimi pozitivnimi pravicami, kot je recimo ta, da lahko njihovi funkcionarji opravljajo več funkcij v koliziji (!), v nasprotju z delitvijo oblasti (!) kot ustavnim pravnim načelom. Se pravi, poslanec, ki je del zakonodajne veje oblasti, ne more biti hkrati tudi predsednik krovne politične organizacije Madžarov v Sloveniji (PMSNS – MMÖNK), ki pa je del izvršilne veje oblasti (64. člen Ustave RS). Prav zaradi tega je KPK sprejela stališče o nezdružljivosti teh dveh funkcij, kar je nato potrdilo tudi sodišče tako na prvi kot na drugi stopnji. Sodba druge stopnje pa hkrati pomeni, da se bo morala sodba izvršiti.«

Pritožnik v podkrepitev trditve, da je novinarka kršila 4. člen, navaja še, da ni posebej omenila obljube poslanca iz leta 2019, ki jo je dal na ustanovni seji krovne politične skupnosti Madžarov PMSNS, da bo odstopil, če bo za to imel kakšen pravni sklep.

Konkretnih navedb utemeljitve kršitve 3. člena pritožnik ni podal.

Novinarka Helena (Ilona) Fehér je odgovorila na pritožbo.

Zavrnila je očitke o kršitvi 3. in 4. člena kodeksa ter 4. in 5. člena zakona o RTV oziroma da je naklepno zavajala poslušalce radia.

»Prispevek, na katerega se je pritožil Attila Kovács, se ne ukvarja z nezdružljivostjo funkcij, temveč poslušalce informira o sodbi Okrajnega sodišča v Ljutomeru ter Višjega sodišča v Mariboru. Poslanec Ferenc Horváth namreč kljub izdanemu opozorilu Komisije za preprečevanje korupcije ni odpravil nezdružljivosti funkcij, v kateri naj bi se znašel zaradi hkratnega opravljanja funkcije poslanca in funkcije zakonitega zastopnika PMSNS. Zaradi tega je v skladu z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije KPK poslancu izrekla globo v višini 1000 evrov. Poslanec je zoper prekrškovno odločbo Komisije vložil zahtevo za sodno varstvo. Okrajno sodišče v Ljutomeru je novembra 2021 zavrnilo zahtevo za sodno varstvo kot neutemeljeno in potrdilo odločbo o prekršku, ki jo je izdala KPK. Zoper sodbo je poslanec Horváth vložil pritožbo. O njej je Višje sodišče v Mariboru odločilo januarja 2022, in sicer je pritožbo zavrnilo ter tako potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. O tej prekrškovni odločbi govori prispevek, na katerega se je pritožil Attila Kovács. Moj prispevek vsebuje relevantne podatke in dejstva o pravnomočni odločbi, po kateri mora poslanec plačati 1000 evrov globe. O tej odločbi sem prosila poslanca za komentar. V izjavi je Horváth povedal svoje stališče, za katerega jaz ne odgovarjam,« pojasnjuje novinarka. »To, da izdana pravnomočna odločba ne pomeni, da bi se poslanec Ferenc Horváth moral odpovedati eni od svojih funkcij, so mi potrdili tudi pravni strokovnjaki, s katerimi sem govorila in jih prosila za nasvet,« še med drugim dodaja.

Novinarka poudarja, da »za vsebino izjave poslanca Horvátha ne odgovarjam. […] Dvojna volilna pravica v Sloveniji živečih avtohtonih narodnih skupnosti ni bila tema mojega prispevka, ta je vsebovala pravnomočno odločbo sodišča in komentar poslanca Horvátha. Pomena sodbe sodišča niti slučajno nisem zamolčala, saj sem izpostavila, da je prekrškovni postopek zaključen.«

Novinarka še poudarja, da ni zamolčala dejstva, da je Ferenc Horváth na ustanovni seji krovne organizacije PMSNS obljubil, da se bo odpovedal eni od funkcij, če bo o tem sprejet pravni sklep, kar ji v eni od točk očita pritožnik. »O teh stvareh smo poročali sproti. V tem prispevku res nisem opozorila gospoda poslanca na to obljubo, ker ta pravnomočna odločba ni sklep o nezdružljivosti funkcij, ampak odločba o prekršku. Torej odločno zavračam, da bi zamolčala kakršno koli dejstvo.«

Novinarka opozarja, da ni zamolčala informacije o sodbi na drugi stopnji. V prispevku je navedla, da je prekrškovna sodba pravnomočna, kar pomeni, da poslanec Horváth mora poravnati 1000 evrov globe. Na koncu prispevka mu je postavila vprašanje, če bo vplačal globo, in poslanec ji je odgovoril, da se bo posvetoval s svojim odvetnikom. Na koncu izpostavlja še, da do sedaj še nobena pravna služba ni potrdila nezdružljivosti funkcij. »Dokler o tem ne bo uradnega mnenja oziroma sklepa, se združljivosti ne da izpodbijati.«

SKLEP:

Novinarka Helena (Ilona) Fehér ni kršila 4. člena Kodeksa novinarjev Slovenije; kršitve 3. člena pa razsodišče zaradi neutemeljitve očitka ni obravnavalo.

Obrazložitev: Razsodišče je odločitev sprejelo na podlagi dokumentov iz pritožbe in odgovora nanjo. Ker pritožnik ni navedel hudih obtožb, na katere bi novinarka morala pridobiti odziv prizadetega, razsodišče kršitve 3. člena ni moglo obravnavati.

Pri domnevni kršitvi 4. člena je razsodišče ugotovilo, da novinarka v prispevku, s katerim je poslušalce informirala o pravnomočni sodbi višjega sodišča o plačilu globe, ni zamolčala nobenih pomembnih informacij.

Ob tem razsodišče dodaja, da je primer nezdružljivosti funkcij novinarka obravnavala v različnih prispevkih, v katerih je tudi predstavljala podrobnejše informacije o posameznih dejstvih in fazah. Poslušalci, ki so redno spremljali dogajanje, so si tako lahko ustvarili širšo sliko. Novinarka ni dolžna v vsakem prispevku ponavljati celotne geneze problema, mora pa predstaviti ključna dejstva, ki se navezujejo na razumevanje konkretnega prispevka. Po mnenju razsodišča je to storila.

Razsodišče še dodaja, da je pritožnik v pritožbi konkretno problematiziral funkcijo predsednika skupnosti, poslanec pa je ves čas govoril o svojem članstvu v krovni politični organizaciji madžarske skupnosti. Za boljšo informiranost o dogajanju bi novinarka to neskladje lahko podrobneje predstavila oziroma razložila, vendar to vsebinsko ne sodi v 3. člen kodeksa, ki zapoveduje pridobivanje odziva na hude obtožbe. Lahko bi se navezovalo na 4. člen kodeksa, a tega pritožnik ni posebej izpostavil, zato je razsodišče razsojalo o domnevni kršitvi le v tistem delu, ki ga je navedel, in sicer, da je novinarka zamolčala, da se sodba mora izvršiti. To pa, kot je poudarila novinarka, ne drži, saj je v konkretnem prispevku poročala o globi, ki jo mora poslanec Ferenc Horváth po odločbi KPK in pravnomočni sodbi višjega sodišča poravnati, kar je v skladu s temo prispevka.

Razsodišče še dodaja, da je v času po vloženi pritožbi upravno sodišče sprejelo sodbo, ki izpodbija odločbo KPK, kar pomeni, da primer poslanca in nezdružljivosti funkcij še ni končan.

Domnevnih kršitev zakona o RTV razsodišče ni obravnavalo, saj zanje ni pristojno.