Občina Vrhnika proti Eriki Pečnik Ladika (TV Slovenija), prispevek Zdrahe na Komunalnem podjetju Vrhnika

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik), Urban Červek, Katarina Vučko, Sanja Gornjec, Irena Brejc, Sonja Merljak Zdovc, Nataša Štefe, Peter Merc in Ranka Ivelja je na dopisni seji 22. decembra 2022 v primeru Občina Vrhnika proti Eriki Pečnik Ladika ugotovilo, da novinarka ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Občina Vrhnika proti Eriki Pečnik Ladika (TV Slovenija)

Župan Daniel Cukjati se v imenu Občine Vrhnika (v nadaljevanju OV) pritožuje zaradi 9. 6.2022 na spletnem portalu www.rtvslo.si objavljenega prispevka novinarke Erike Pečnik Ladika z naslovom Zdrahe na Komunalnem podjetju Vrhnika (https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/zdrahe-na-komunalnem-podjetju-vrhnika/630386). Očita ji kršitev preambule, 1., 3., 4., 5., 10. in 15. člena Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju kodeks).

Pritožnik pojasnjuje, da je popoldne 7. junija 2022 novinarka najavila, da pride naslednji dan posnet izjavo župana, ni pa poslala vprašanj, zato se je pritožnik odločil, da ne bo dal izjave pred kamero, ker ni imel »zakonskega časa za profesionalno pripravo izjave«. Ob objavi prispevka 9. junija je »že iz naslova razbral, da gre za senzacionalističen članek« in da je novinarka kršila preambulo, po kateri sta osnova kodeksa svoboda izražanja in pravica do informacij javnega značaja.

Novinarki očita kršitev 1. člena kodeksa, po katerem mora novinar preveriti točnost zbranih informacij in se izogibati napakam. Naslov Zdrahe na Komunalnem podjetju Vrhnika ni točen, bolj korektno bi po njegovem mnenju bilo izbrati naslov Nesoglasja pri reševanju KPV. Tudi podnaslov Premoč Vrhnike nad občinama Log – Dragomer in Borovnica po njegovem ni točen. Ne gre za premoč Vrhnike, saj je ta le večinski lastnik podjetja. Premoč so imeli župani treh občin, ki po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije ne bi smeli biti v organih upravljanja podjetja. Novinarkina trditev, da je OV za uveljavljanje svojih interesov samovoljno spremenila družbeno pogodbo in v nadzorni svet (v nadaljevanju NS) dodala še enega svojega člana, s tem pa okrepila moč v primerjavi z občinama Log – Dragomer in Borovnica, ne drži. Pritožnik pravi, da je šlo za uveljavitev norme, da župani ne smejo biti v organih upravljanja javnega podjetja. Ker v skupščini podjetja, ki so jo sestavljali trije župani, ni bilo soglasja, so o družbeni pogodbi glasovali občinski sveti. Pritožnik novinarki očita neobjektivno navajanje argumentov drugih občin. Član je bil v NS dodan po priporočilu Združenja nadzornikov Slovenije glede na delež OV v podjetju. S sprejemom nove družbene pogodbe so občine uveljavile priporočila in mnenja Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju KPK). Pritožnik dodaja, kaj bi novinarka še morala zapisati, in da bi morala vprašati, kaj je katera izmed občin storila, da bi se stanje legaliziralo. Novinarka bi se lahko seznanila z gradivi občinskega sveta Vrhnike, ki jih pritožnik prilaga. O zapisu, da se »v treh letih pogovarjamo že o petem obrazu, ki bi vodil komunalo«, pritožnik pravi, da gre za tri obraze in našteje imena štirih. Trditev, da je direktorja Kačarja, ki je komunalo vodil leto in pol, samovoljno nastavila in razrešila OV, je zavajanje, saj OV sama ne more postavljati direktorja. Če je to izjavil župan Občine Log – Dragomer Miran Stanovnik, bi morala novinarka to pojasniti, ne pa zapisati kot svoj komentar. Tudi ne drži, da sta občina Borovnica in Občina Log – Dragomer nasprotovali imenovanju Kačarja, potem pa nasprotovali tudi njegovi razrešitvi. Trije občinski sveti dajejo le soglasje k imenovanju direktorja, ga pa ne imenujejo. Imenuje ga NS. Pritožnik kot lažno označuje zapis o nameri, da naj bi podjetje odpustilo 30 in zaposlilo 10 novih delavcev. Pritožnik NČR poziva, da to razišče, če ugotovi, da to ne drži, pa proti novinarki sproži postopke. Ne drži tudi trditev, da bodo odpravnine trem direktorjem v štirih letih znašale skoraj 100.000 evrov. Po informacijah Vrhnike je odpravnino dobila nekdanja direktorica in dobil jo bo Kačar. Za zapis, da je OV okrepila svojo moč s sprejetjem družbene pogodbe, ki v NS dodaja tretjega predstavnika Vrhnike, pritožnik ponavlja, da družbeno pogodbo spremeni skupščina, ne OV, ki je 66-odstotna lastnica podjetja. O izjavi župana Loga – Dragomera Mirana Stanovnika, da je družbena pogodba škodljiva za njihove občane, ker vse upravljanje prelaga na NS, lastniki pa nimajo moči, da bi odločali, pritožnik meni, da bi novinarka morala preveriti, ali je res tako. Lastnik javne gospodarske službe so občinski sveti, pravice pa izvajajo preko imenovanja NS v skladu z deleži v podjetju. Lastnik je z novo družbeno pogodbo prevzel pristojnost, ki je bila prej skoncentrirana na tri župane. Pritožnik zanika, da lastnice niso upravičene do letnega poročila o poslovanju, saj so do vseh dokumentov upravičeni njihovi predstavniki v NS. K zapisu, da so občine žrtve neustrezne zakonodaje, pritožnik dodaja, da je Odlok o ustanovitvi KPV nezakonit. Nova družbena pogodba ustreza zahtevam KPK po vzpostavitvi zakonitega stanja.

Pritožnik novinarki očita kršitev 3. člena kodeksa. Pridobila je informacije, ki so vsebovale hude obtožbe, nanje pa ni pridobila odziva tistih, ki jih zadevajo. Vprašanja o družbeni pogodbi in direktorju so vprašanja za NS, novinarka pa ni navedla, da odziva morda ni mogla pridobiti.

Pritožnik meni, da je novinarka kršila 4. člen kodeksa, saj je zamolčala informacije, ki so ključne za razumevanje obravnavane teme. Po napotkih KPK so na Vrhniki iskali rešitev za odpravo nezakonitosti. Občini Log – Dragomer in Borovnica se nista odzvali prošnjam po uskladitvi. OV družbene pogodbe ni spremenila samovoljno, temveč jo je brez glasov drugih dveh lastnic lahko sprejela, ker Občinski svet Vrhnike odloča v skladu z deležem v podjetju, torej s 66 odstotki glasov.

Novinarka je po mnenju pritožnika kršila 5. člen kodeksa, ker ni navedla, da objavlja nepotrjene informacije ali ugibanja.

Pritožnik novinarki očita kršitev 10. člena kodeksa, saj je celotna vsebina prispevka – torej ne le »montaža, napovedi, naslovi in podnapisi« – potvorjena.

Očita ji tudi kršitev 15. člena kodeksa, ker informacija in komentar nista jasno ločena:
Po izjavi župana Občine Log – Dragomer Mirana Stanovnika (»Nenavadno je že to (…), da se v treh letih pogovarjamo že o petem obrazu, ki bi vodil komunalo.«) je zapisala, da je zadnjega direktorja Tomaža Kačarja, ki je bil na čelu komunale leto in pol, samovoljno nastavila OV in ga, prav tako samovoljno, razrešila. Iz zapisanega ni jasno, ali gre za komentar župana ali novinarke. Zapisala je, da je OV kljub samovoljnemu odločanju že do zdaj okrepila svojo moč s sprejetjem družbene pogodbe, ki v nadzorni svet kot predstavnika Vrhnike dodaja še tretjega člana, preostali občini pa imata v NS po enega predstavnika, nadaljevala pa je s Stanovnikovo izjavo (»Družbena pogodba je zelo škodljiva za naše občane, ker vso moč upravljanja prelaga na nadzorni svet, za katerega pa vemo, kako je sestavljen. In če lastniki nimajo moči, da odločajo, kako bo delovala javna gospodarska služba, je verjetno nekaj zelo narobe. Naj potem večinski lastnik prevzame vso odgovornost za položnice, ki bodo najverjetneje višje tudi zaradi slabega vodenja komunale.«). Pritožnik pravi, da je novinarka dodala svoje stališče glede »samovoljnega odločanja« in tega ni ločila od dejstva, da ima OV v NS svetu tri člane.

V povzetku pritožne pritožnik pravi, da je prispevek pripravljen enostransko, da izpostavlja stališča občin Log – Dragomer in Borovnica, o tem, zakaj je bilo potrebno spremeniti družbeno pogodbo, pa ne govori. Če je novinarka komentirala izjave dveh županov in s tem dodajala težo njunim besedam, bi enako lahko storila pri županu OV ter navedla razloge za sprejem družbene pogodbe. Tako javnosti ni seznanila z najpomembnejšimi vzroki »zdrah«: preprečevanjem koruptivnih tveganj, privatizacijo komunalnega podjetja in podelitvijo pristojnosti v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah. Pritožnik poudarja, da je o isti tematiki bolj objektiven prispevek pripravila tudi novinarka Nina Brus (Samovolja občine Vrhnika pri kadrovanju v komunalnem podjetju, 9. junija 2022 (https://365.rtvslo.si/arhiv/po-sloveniji/174879329). Trdi, da je večina izjav v prispevku Erike Pečnik Ladika iz prispevka kolegice Brus, vendar je zamolčala informacije, ki bolj objektivno prikazujejo dejansko resnico.

Pritožnik dodaja, da je s prispevkom novinarka kršila tudi Pravilnik o poklicnih standardih Javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija. K pritožbi je pritožnik priložil gradivo Občinskega sveta Vrhnike z družbeno pogodbo KPV.

Novinarka Erika Pečnik Ladika je odgovorila na pritožbo.
Novinarka Erika Pečnik Ladika, dopisnica TV Slovenija za Notranjsko in Kras, je odgovorila, da je že nekaj časa pričakovala pritožbo župana Vrhnike Daniela Cukjatija na njeno delo. Lani jo je direktor občinske uprave Boštjan Koprivec povabil na pogovor z njim in županom o njenem poročanju. Ni jima bilo všeč njeno poročanje o občinskih zadevah, pri katerih imajo vpleteni različna mnenja. Prosila ju je za večjo odzivnost, po pogovoru pa je prejela sporočilo direktorja uprave, da so jo že prej prijavili na NČR, vendar bodo prijavo umaknili.

A občina je ostala neodzivna. Ker novinarka poroča za dnevne informativne oddaje, na odgovore ne more čakati sedem dni, vedno pa odgovor objavi naknadno, če ga dobi. OV ji ni nikoli naknadno poslala ne odgovora ne zahtevka za popravek.

V pritožbi je navedeno, da naj bi se 7. junija 2022 najavila, da pride posnet izjavo župana, ker pa ni poslala vprašanj, so se odločili, da izjave ne bodo dali. Pri prejšnjih snemanjih vprašanj niso zahtevali vnaprej. Trditev pritožnika o najavi ne drži. Obe je 7. junija 2022 pri županovi tajnici najavila novinarka Nina Brus z Radia Slovenija, ki ni predložila vprašanj, vendar je izjavo naslednji dan vseeno dobila, ona pa ne.

Tistega dne (8. junija 2022) je prišla v tajništvo župana Daniela Cukjatija. S kolegico Brus sta poprej izjave snemali skupaj, tokrat pa je župan želel, da vstopita posamično. Nini Brus je dal izjavo, njo pa v pisarno poklical samo in zahteval, da snemalec ostane zunaj. Dejal je, da izjav za TV Slovenija ne bo več dajal, ker poroča neprofesionalno, deluje proti njemu, kar prizadene njegove otroke. Vztrajal je, naj ga v prihodnje več ne kliče.

V nadaljevanju novinarka odgovarja na posamezne očitke:
Preambula: Novinarka zavrača očitek o kršitvi, vztraja, da so se na KPV dogajale zdrahe.
1. člen: Ali gre za nesoglasja ali zdrahe, ima vsaka stran svoje mnenje. Večinski lastniški delež Vrhnike v podjetju pomeni premoč nad manjšima občinama. Prav zato je lahko OV s preglasovanjem manjših občin uveljavila novo družbeno pogodbo in v NS povečala število svojih predstavnikov ter tako še povečala svojo moč v primerjavi z drugima občinama. Glede petih obrazov na mestu direktorja v treh letih je izjavo dal župan občine Log – Dragomer, torej to ni njena trditev. Čeprav so v tem času imenovali tri, so se pogovarjali o petih. Tudi direktor Kačar je bil imenovan in razrešen po volji Vrhnike. Sprva sta njegovemu imenovanju manjši občini nasprotovali, nato sta podali soglasje, kasneje sta ga želeli obdržati, a so ju občinski svetniki Vrhnike preglasovali. Novinarka je o informaciji, da je bil Kačar razrešen, ker ni hotel ustreči vsemu, kar je OV od njega zahtevala, med drugim, da odpusti 30 in zaposli 10 novih delavcev, navedla »dobro obveščeni vir«. Informacijo o višini odpravnin je dobila od več različnih virov. Trditev pritožnika, da OV ne more sama sprejeti družbene pogodbe, to lahko stori le skupščina, je sprenevedanje, saj ima OV 66 odstotkov glasov na skupščini KPV. KPK pravi, da župani ne smejo imeti prevelikega vpliva na KPV. Ko je OV navodilu sledila, je obenem okrepila svojo moč v NS. Informacijo, da lastnice KPV več niso upravičene do letnega poročila, sta novinarki dala župana sosednjih občin. Da so občine žrtve neustrezne zakonodaje, je izjavil bivši župan Borovnice Bojan Čebela.
3. člen: Odziva tistih, na katere se obtožbe nanašajo, novinarka ni mogla pridobiti, saj je župan Vrhnike zavrnil izjavo.
4., 5., 10. in 15. člen: Obtožbe o kršitvi teh členov je novinarka povzela v prejšnjih odgovorih.

SKLEP:

Novinarka Erika Pečnik Ladika ni kršila 1., 3., 4., 5., 10. in 15. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev: NČR si je ogledalo prispevek novinark Erike Pečnik Ladika in Nine Brus, na katere se pritožnik sklicuje, ni pa ga priložil pritožbi. Seznanilo se je tudi s podatki v sodnem registru in na spletni strani JP KPV ter ugotovilo, da je bila nova družbena pogodba v register vpisana januarja 2022, novi nadzorniki Vrhnike so bili vpisani junija 2022, v registru pa je še vedno vpisan prejšnji direktor Kačar. Tudi na spletni strani KPV podatki niso usklajeni z 10 mesecev prej sprejeto družbeno pogodbo, saj so kot skupščina KPV še vpisani župani treh občin in ne njihovi občinski sveti.

NČR sodi, da je pritožnik sam povzročil, da mu prispevek novinarke ni pogodu s tem, ko novinarki ni hotel podati izjave oz. ji pojasniti dogajanja v KPV in nesporazume z drugima občinama. Pritožnik bi lahko novinarki pojasnil tudi nujnost uskladitve organiziranosti vodenja in odločanja v KPV v luči zahtev in priporočil KPK, tako pa je s svojo zavrnitvijo pojasnil novinarki prepustil, da se je zanesla na razlage in stališča županov občin Log – Dragomer in Borovnica ter novinarkinim drugim virom.

Razsodišče ugotavlja, da novinarka ni kršila 1. člena kodeksa. Novinarka je informacije iz prispevka preverjala oziroma uporabila izjave sogovornikov. Informacije je želela preveriti tudi pri županu OV, torej pritožniku, vendar je ta sodelovanje odklonil, zato se je novinarka morala zanesti le na informacije drugih virov.

Novinarka ni kršila 3. člena kodeksa, saj zapisi o »samovolji«, »povečanju moči« ipd. ne predstavljajo hudih obtožb, poleg tega je novinarka poskušala pridobiti odziv pritožnika. Kršila ni niti 4. člena kodeksa, saj ni zamolčala ničesar, kar je v času nastajanja prispevka lahko pridobila. Če ji je pritožnik že zavrnil podati izjavo, bi lahko novinarko istočasno napotil na več kot pol leta stara »javno dostopna« gradiva občinskega sveta Vrhnike, a tudi tega ni storil, je pa gradiva priložil pritožbi na njen prispevek. Novinarka ni kršila 5. člena kodeksa; ni ji bilo potrebno navesti, da gre za nepotrjene informacije in ugibanja, saj so ji informacije, ki motijo pritožnika, dali sogovorniki. Prav tako ni kršila 10. člena kodeksa. Iz že navedenega je razvidno, da v prispevku ni šlo za potvarjanje vsebine.

Novinarka je korektno citirala in povzela izjave županov Loga – Dragomera in Borovnice. Ko je NČR primerjalo prispevka Erike Pečnik Ladika in novinarke Nine Brus, je ugotovilo, da ne gre za prepise sicer vsebinsko enakih izjav. Za izjavo župana Vrhnike, ki jo je novinarka v prispevku uporabila, je novinarka posebej navedla, da je bila dana novinarki Nini Brus. Zato tudi ni kršila 15. člena kodeksa, saj zapisi po citiranih izjavah županov niso njeni komentarji, temveč povzetki daljših izjav županov manjših občin. Pritožnik meni, da bi enako kot je novinarka »komentirala izjave dveh županov in dodajala težo njunim besedam, lahko storila pri županu Vrhnike ter navedla razloge za sprejem družene pogodbe«, kar je neosnovan očitek, saj ji župan Vrhnike izjave ni hotel dati, čeprav bi ji prav on lahko pojasnil razloge za sprejem družbene pogodbe.

Novinarka ima prav, ko zapiše, da ima OV s 66 odstotki lastništva v JP KPV premoč. S takšnim deležem na občinskem svetu lahko preglasuje občinska sveta obeh manjših občin, ki so vsi trije skupaj skupščina KPV. Drži tudi, na kar novinarka opozarja, da je OV v NS KPV ob usklajevanju družene pogodbe z zakonodajo povečala svojo moč v KPV. Mnenji županov manjših občin, da so žrtve neustrezne zakonodaje, pa ni mogoče očitati novinarki.

Za navedbe o domnevnih neresničnih podatkih v prispevku novinarke pritožnik ne ponuja dokazov, zato NČR novinarki ne more očitati netočnosti, saj se novinarka le v manjšem delu prispevka sklicuje na vire, ki jih ni dolžna razkriti. O pozivu pritožnika, da naj podatke (npr. o izplačanih odpravninah direktorjem, o domnevnem navodilu o odpuščanju delavcev …) razišče NČR in v primeru netočnosti proti novinarki sproži postopke, pa NČR pojasnjuje, da je dokazno breme na strani pritožnika.

Pritožnik trdi, da je prispevek »pripravljen absolutno enostransko«. Če bi pritožnik novinarki z izjavo, razlago ali gradivi pomagal do celovitejše informacije, mu tega očitka ne bi bilo potrebno izrekati.

NČR poudarja, da je pritožnik funkcionar lokalne skupnosti, da je po po Katalogu informacij javnega značaja OV odgovorna oseba za dajanje informacij in je s tem odgovoren tudi za zavrnitev dajanja informacij o javnem podjetju v večinski lasti lokalne skupnosti. Vprašljivo je, kadar informacije zavrne novinarki zato, ker morda ni zadovoljen z njenim preteklim delom, še zlasti, če za določen medij informacije o isti temi daje, za drug medij pa ne.

O tem, ali je novinarka kršila Poklicne standarde JZ RTVS, NČR ne presoja.