Zavržba pritožbe Antona Žuniča proti novinarki Lidiji Hren (TV Slovenija)

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik), Urban Červek, Katarina Vučko, Sanja Gornjec, Irena Brejc, Sonja Merljak Zdovc, Nataša Štefe, Peter Merc in Ranka Ivelja (članice in člani) je na dopisni seji 22. decembra 2022 v primeru Anton Žunič proti (nekdanji) novinarki Lidiji Hren (TV Slovenija) zavrglo pritožbo.

Primer: Anton Žunič proti novinarki Lidiji Hren (TV Slovenija)

Anton Žunič (v nadaljevanju: pritožnik) se je na NČR pritožil zaradi oddaje z naslovom Bančna luknja, 1. del, katere ponovitev je bila predvajana 20. junija 2022 na 1. programu RTV Slovenija. Gre za prvo od dveh oddaj, ki jo je preiskovalna skupina TVS pripravila o bančni luknji. Prvotno je bila na TVS predvajana marca 2018.

Pritožnik je novinarki očital, da je kršila 1., 2., 3., 5. in 6. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. Vsi očitki kršitev so uperjeni v novinarkino izjavo: »Žunič je širši javnosti znan kot tisti predsednik Nadzornega sveta NLB, ki je podpisal znani Kramarjev milijon nagrade.«

Pritožnik je pritožbi priložil vrsto dopisov, člankov ter popravkov, ki izvirajo iz leta 2009 oziroma 2016 in naj bi dokazovali, da je novinarkina izjava netočna.

SKLEP:

Pritožba Antona Žuniča proti novinarki Lidiji Hren (TV Slovenija) se zavrže.

Obrazložitev: Pritožnik je pritožbo na NČR vložil po predvajanju ponovitve oddaje Bančna luknja, 1. del 20. junija 2022. Oddaja je bila prvotno predvajana marca 2018. V napovedi predvajanja letošnjega junija je bilo označeno, da gre za ponovitev.

NČR ugotavlja, da se pritožnik ob prvem predvajanju oddaje na NČR v zvezi s trditvijo, da je »podpisal znani Kramarjev milijon nagrade«, na NČR ni pritožil. Prav tako ugotavlja, da vsa dokumentacija, s katero pritožnik utemeljuje spornost novinarkine izjave, izvira iz leta 2009 oziroma 2016, torej iz časa pred prvim predvajanjem oddaje. To pomeni, da se pritožnik ne sklicuje na morebitna nova dejstva, razvoj dogodkov ali morebitnih pravnih postopkov, ki bi jih bodisi novinarka bodisi urednik morala upoštevati pred predvajanjem ponovitve oddaje. V takšnem primeru bi pritožnik lahko na NČR vložil pritožbo zaradi ponovitve oddaje, saj bi lahko upravičeno trdil, da zaradi novih dejstev posamezne izjave novinarke niso (več) točne.
Ker pa novih dejstev ali okoliščin očitno ni bilo, saj bi se nanje pritožnik v pritožbi sicer skliceval, je 30-dnevni rok za posredovanje pritožbe, ki ga določa 2. odstavek 11. člena Pravilnika o delu Novinarskega častnega razsodišča, pričel teči dan po prvem predvajanju oddaje »Bančna luknja, 1. del«, torej marca 2018. Pritožnik je imel namreč vse možnosti, da vloži pritožbo zaradi oddaje že ob njenem prvotnem predvajanju, česar pa ni izkoristil.

Pravilnik o delu Novinarskega častnega razsodišča za posredovanje pritožbe določa rok, ki pritožnikom daje razumne časovne okvire za ukrepanje zoper primere neetičnega ravnanja novinarjev. Hkrati pa NČR omogoča ažurno obravnavo dogodkov, ko je še možno preverjati ravnanje novinarjev in tudi pridobiti njihove odzive in pojasnila v zvezi s pritožbami.

Glede na vse navedeno razsodišče ugotavlja, da je pritožnik zamudil rok za posredovanje pritožbe NČR, ki je v skladu s Pravilnikom o delu Novinarskega častnega razsodišča 30 dni po dogodku, za katerega pritožnik meni, da sodi med primere neetičnega ravnanja novinarja ali drugega avtorja uredniških vsebin. Zato je NČR pritožbo zavrglo.