Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju) NČR, v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik), Irena Brejc, Ranka Ivelja, Peter Merc, Sanja Gornjec, Nataša Štefe, Katarina Vučko (članice in člani), je na seji 25. 1. 2023 v primeru pritožbe Matjaža Grčarja proti novinarju Večera Mateju Grošlju ugotovilo, da novinar ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju kodeksa). Urban Červek se je vzdržal razprave in odločanja o primeru.
Primer: Matjaž Grčar proti Mateju Grošlju, Večer
Matjaž Grčar (v nadaljevanju pritožnik) očita novinarju Večera Mateju Grošlju sedem kršitev Kodeksa novinarjev Slovenije, ki naj bi jih zagrešil s poročanjem o družinskem shodu koalicije Za otroke gre! na Trgu republike 27. septembra 2022. Novinar je s shoda poročal s fotografijami in objavami na tviterju in na spletnem portalu časnika Večer v članku z naslovom Protest na Trgu republike: »Festival ozkosrčnosti, netolerance in egoizma«/10297938. Kršitve kodeksa pritožnik utemeljuje z novinarjevimi navedbami: »nekaj sto predvsem starejših ljudi«, »festival ozkosrčnosti, netolerance in egoizma« in »družinskem shodu združene desnice, ki mu je poveljeval Aleš Primc«. Očita mu kršitev 1., 2., 10., 15., 20. 21. in 24. člena kodeksa.
Kršitev 1. člena kodeksa pritožnik vidi v tem, da je bilo na protestnem shodu mnogo več ljudi, kot jih navaja novinar, ki je zapisal »nekaj sto udeležencev shoda«. V dokaz prilaga povezavo na prispevek, objavljen istega dne na MMC RTVSLO z naslovom »Primc: če bodo sprejete spremembe družinskega zakonika, bomo začeli referendumsko pobudo/641758.«
Z navajanjem »nekaj sto pretežno starejših ljudi« je novinar zamolčal informacijo, da je bilo med protestniki tudi mnogo mlajših, kar pritožnik dokazuje s povezavami na twiter.com/druzinadoo, twiter.com/steinbuch in twiter.com/stranka sds, kjer so tudi fotografije mlajših udeležencev shoda. S tem je po njegovem mnenju kršil 2. člen kodeksa.
Očita mu kršitev 10. člena kodeksa, ker naj bi z naslovom, poročilom in fotografijami potvarjal resnično vsebino shoda, in sicer z naslednjimi stavki, ki jih je objavil na tviterju: »Nekaj sto predvsem starejših ljudi se je na Trgu republike v Ljubljani zbralo na družinskem shodu združene desnice, ki mu je poveljeval Aleš Primc. Oni hočejo naše otroke, se je slišalo z odra. Peščico nasprotnikov shoda je obkrožila policija, na trgu je nekaj časa plapolala mavrična zastava.« Pritožnik trdi, da je bilo na shodu mnogo več kot nekaj sto ljudi; da ne drži, da je peščico nasprotnikov shoda obkrožila policija in da zbrani niso bili nestrpni do drugačnih. Novinar je na tviterju potvoril vsebino, kar utemelji z zapisom na tviterju stranke SDS: Aleš Primc, Koalicija za otroke gre: »Ali kdo izmed vas, ki ste danes tukaj, sovraži homoseksualce? Odgovor je ne. Pa nas vedno znova obtožujejo tega. Mi ne sovražimo nikogar. Mi smo ljudje ljubezni.«
Kršitev 15. člena kodeksa, ki govori o razvidnem ločevanju informacij od komentarja, pritožnik vnovič utemeljuje s fotografijami s tviterja Družine in Dejana Steinbucha, ki kažejo tudi mlajše udeležence protesta. Da je bilo na shodu »nekaj sto predvsem starejših ljudi«, po mnenju pritožnika pomeni še kršitev 20. člena kodeksa, ki novinarjem zapoveduje izogibanje rasnim, spolnim, starostnim, verskim in drugim stereotipom. V sintagmi »družinski shod združene desnice, ki mu je poveljeval Aleš Primc« naj bi šlo za novinarjeve stereotipe na podlagi starosti in drugačne politične pripadnosti. V teh stavkih prepoznava tudi kršitev 21. člen kodeksa, saj naj bi izražali novinarjevo nestrpnost do starejših, drugače mislečih in drugače politično opredeljenih ljudi. Očita mu tudi kršitev 24. člena kodeksa, ker da novinar ni razkril svojega morebitnega konflikta interesa v primeru, da je homoseksualec ali pa ga je zlorabila starejša oseba. Če slednje drži, pravi pritožnik, mu je bila po že prej omenjenem tviterju SDS sporočena ljubezen do vseh.
Matej Grošelj se je odzval na pritožbo in zavrnil vse očitke.
Poudarja, da je poročal neposredno z dogodka, ki se je začel tistega dne ob 17. uri; najprej na tviterju (s fotografijami), nato v članku na spletni strani Večera, z več fotografijami; naslednjega dne še v tiskani izdaji. Obhodil je Trg republike in ocenil obisk, potem ko je shod že potekal kakih deset minut. Fotografijo udeležencev, priloženo tvitu, je posnel ob 17.09, o čemer je priložil dokaz posnetka zaslona. Skušal je zajeti čim večji del Trga republike v smeri parlamenta, da bi bralci lahko sami presodili o številu zbranih; večji del trga je bil prazen. Zavrnil je pritožnikov očitek o kršitvi 1. člena kodeksa in dodal, da je o številu udeležencev shoda poleg tvitov, ki jih navaja pritožnik, 30. 9. 2022 poročal tudi tednik Mladina. Luka Volk je navedel: «V torek se je na pobudo Aleša Primca in SDS pred parlamentom namreč zbralo nekaj sto ljudi, večinoma starejših, med njimi so se znašle tudi družine z majhnimi otroki, ki so državni zbor poskušali prepričati, naj ne sprejme predloga zakona o spremembah družinskega zakonika.« Informacije o številu ljudi na Trgu republike na dan shoda ni bilo mogoče preveriti, saj policija običajno svojo uradno oceno poda šele pozneje. V naslednjih dneh novinar Večera v nobenem mediju ni zasledil policijskega podatka o številu udeležencev shoda. Pravi, da je v svoji poklicni karieri že večkrat poročal z različnih shodov in protestov, tudi na Trgu republike, zato meni, da je njegova ocena udeležencev shoda 27. 9. 2022 na tem trgu precej realna.
Zavrača očitek, da je kršil 2. člen kodeksa; pri predstavljanju dejstev s shoda ni bil osebno žaljiv. Da se je zbralo »nekaj sto predvsem starejših ljudi« pove samo to, kar je videl na obhodu Trga republike nekaj po 17. uri. Da je bila tam zbrana pretežno starejša populacija, kažejo fotografije v Večerovem članku. Seveda to ne pomeni, da ni bilo tudi mlajših; bili so, vendar so bili starejši v večini, kar je zajeto v besedi »predvsem«. To pač ni osebna žalitev starejših udeležencev shoda. Naslov članka »Festival ozkosrčnosti, netolerance in egoizma« je izjava profesorice Tanje Rener, strokovnjakinje na področju sociologije družin in spolov. Opremljen je z navednicami, kar jasno pove, da gre za citat, misel sogovornice v članku. Ni zamolčal nobene informacije, ključne za razumevanje obravnavane teme. Delo je opravil v skladu z vsemi profesionalnimi standardi.
Zavrača očitano kršitev 10. člena kodeksa o potvarjanju vsebine; kot očividec dogajanja vztraja pri trditvi, da je »peščico nasprotnikov shoda obkrožila policija, na trgu je nekaj časa plapolala mavrična zastava«, kar pokažejo tudi fotografije. Navedba o »nekaj sto predvsem starejših ljudi« ni komentar, zatrjuje novinar, ampak informacija za javnost na podlagi dejstev, zato zavrača očitek, da je kršil 15. člen kodeksa. Zgornji navedek tudi ne pomeni, da je pri pisanju uporabljal starostne stereotipe, kar mu očita pritožnik. Gre za preverljivo dejstvo. Zato zavrača očitek o kršitvi 20. člena kodeksa. Zavrača tudi obtožbo, da je v članku širil sovraštvo ali nestrpnost do starejših ali drugače mislečih, zato ni kršil 21. člena kodeksa. Članek je nastal z opazovanjem na terenu, vanj je vključil tudi mnenje strokovnjakinje in ga korektno citiral. Zavrača kršitev 24. člena kodeksa, češ da se je pri poročanju znašel v konfliktu interesov. Ni bil vpleten v organizacijo dogodka ali v delo političnih strank, ki so shod podpirale, kar bi bil konflikt interesov. Pritožnikove domneve o morebitni njegovi spolni orientaciji ali zlorabah pa ocenjuje kot zlonamerne. Osebne okoliščine ne morejo biti predmet obravnave.