Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Ranka Ivelja, Sanja Gornjec, Nataša Štefe, Sonja Merljak Zdovc in Irena Brejc, je na seji 2. 3. 2023 v primeru Občina Vrhnika proti Eriki Pečnik Ladika, novinarki TV Slovenija, ugotovilo, da je novinarka kršila Kodeks novinarjev Slovenije.
Primer: Občina Vrhnika proti Eriki Pečnik Ladika, novinarki TV Slovenija
Župan Daniel Cukjati v imenu Občine Vrhnika novinarki Eriki Pečnik Ladika očita kršenje 1., 3., 4. in 5. člena kodeksa v prispevku »Kje je 2000 let stari deblak iz Ljubljanice«, ki je bil objavljen 20. avgusta 2022 v oddaji Slovenska kronika na TV Slovenija.
Povzetek pritožbe:
Pritožnik kršitev 1. člena v prispevku vidi v več navedbah glede restavriranja in shranjevanja deblaka, ki so ga arheologi našli v Ljubljanici na Vrhniki poleti 2015. Po njegovi oceni je novinarka javnost zavajala z navedbo, da so deblak že »očistili in zaščitili«, saj restavratorski postopek konzerviranja s t. i. melaminsko metodo še ni zaključen. To pritožnik podčrta tudi z izjavo sogovornice iz prispevka, Katje Kavlker z Zavoda za kulturno dediščino, ki je povedala, da bo deblak zaščiten, ko se bo dokončno posušil. Ker deblak v najširšem delu meri okoli 20 centimetrov, hitrost sušenja pa je približno en centimeter na leto, najdba od začetka sušenja v letu 2018 še ne more biti suha.
Po pritožnikovi oceni je novinarka zamolčala ključno informacijo o tem, kdaj je bilo rečeno, da bo deblak razstavljen v Doživljajskem razstavišču Ljubljanica, ki so ga na Vrhniki vzpostavili ravno zato, da bi javnosti predstavili konzervirano najdbo. Pritožnik je spomnil na medijsko poročanje ob odkritju deblaka, da bi ga lahko razstavili že naslednje leto, torej leta 2016. Zavod za varstvo kulturne dediščine pa je vrhniški občinski svet nato v začetku leta 2016 seznanil z razlogi za predviden podaljšan konzervatorski poseg. Iz dopisa, ki ga je pritožnik tudi priložil pritožbi, je razvidno, da bodo konzervatorska dela v nasprotju s preliminarnimi analizami trajala dlje časa, saj gre za večji objekt kot so sprva ocenili, prav tako so se odločili za drugačno metodo restavriranja. V dopisu Zavoda sicer ni navedeno, koliko časa točno bodo trajali postopki, a zagotovo več let.
Ob tem pritožnik novinarki očita, da je kljub njenim ugotovitvam v prispevku (»Po sedmih letih se deblak še vedno suši v skladišču Zavoda za varstvo kulturne dediščine.«) premalo raziskala predmet poročanja. Izpostavil je medijsko poročanje iz decembra 2015, da v restavratorskem centru zavoda za kulturno dediščino »domnevajo, da bo za končanje konzervatorskega posega potrebnih skoraj pet let«. Tudi vrhniški občini so konzervatorji ter kustosi in arheologi Mestnega muzeja Ljubljana predstavljali, da bo deblak najkasneje do leta 2020 razstavljen. Zato se sprašuje, zakaj novinarka ni izpostavila po njegovem mnenju strokovne napake, saj da je stroka decembra 2015 že vedela, kako debeli so določeni deli deblaka in koliko časa traja sušenje. Tudi pritožnik se sprašuje, zakaj se deblak po sedmih letih še vedno suši v skladišču in ni bil razstavljen do konca trajanja projekta Doživljajskega razstavišča, kot je bil obljubljeno. Sprašuje se, ali so bili s tem sploh doseženi cilji projekta in ali bo občina zaradi napake ali zavajanja morala vračati evropska sredstva, ki jih je pridobila za projekt.
Pritožnik novinarki očita še, da je z izjavo strokovnjakinje Katje Kavlker z Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki jo je vključila v prispevek, objavila netočne informacije. Po navedbah sogovornice bo celotno sušenje deblaka namreč trajalo od šest do osem let, lahko še kakšno leto več. Nekateri deli deblaka so namreč debeli tudi do 20 centimetrov, hitrost sušenja pa je približno od enega do dva centimetra na leto. Pritožnik zato izpostavlja, da bo sušenje glede na debelino lesa in hitrost postopka, ki ju je v izjavi navedla sogovornica, tako trajalo minimalno 10 let, ne od šest do osem.
Novinarka je po oceni pritožnika 1. člen kršila tudi z izjavo, da so se stvari izpred petih let, ko je občina razstavišče odprla z namenom, da bi predstavila deblak, spremenile. Da bodo deblak razstavili v petih letih, kar je bil cilj projekta, za katerega so pridobili evropska sredstva, so bili na občini prepričani še ob županovem obisku restavratorskega centra novembra 2020. Tam pa so mu pojasnili, da bo sušenje deblaka trajalo še nekaj let. Po navedbah pritožnika so stvari tako bile jasne že vsaj dve leti in se niso spremenile.
Kot netočno je pritožnik označil tudi izjavo nekdanjega vrhniškega župana Stojana Jakina, ki jo je novinarka vključila v prispevek. Jakin je dejal, da pri sedanji oblasti ni posluha za »takšen muzej«. Pritožnik to trditev izpodbija z dejstvom, da je občinski svet na predlog aktualnega župana junija 2022 sprejel Strategijo trajnostnega razvoja Občine Vrhnika 2030, ki med drugim navaja ukrep krepitve muzejske in galerijske dejavnosti, med drugim s točko Doživljajsko razstavišče; preučitev možnih novih lokalnih vsebin, upravljavcev, dogovor o upravljanju in vključevanju lokalnih deležnikov.
Po mnenju pritožnika je netočna tudi izjava novinarke, da na občini izjav za TV Slovenija ne dajejo. Ob tem je izpostavil zelo kratek rok za odgovor. Pritožnik je namreč 19. avgusta 2022 ob 20.33 prejel sms, v katerem ga je novinarka prosila za informacijo, ali je deblak last občine Vrhnika, in če je, kaj bo občina z njim storila, ko bo konzerviran. Za odgovor je prosila še v istem dnevu. Po oceni pritožnika je ravnanje novinarke neprofesionalno, neetično in nekorektno do župana. Sprašuje se namreč, ali je res pričakovala, da bo župan, ki v pritožbi navaja, da je bil takrat na dopustu, odgovoril ponoči, v roku nekaj ur. Ob tem omenja določbe zakona o medijih, da morajo organi medijem poslati odgovor v sedmih delovnih dneh od prejema vprašanja v pisni obliki. Pritožnik tudi meni, da je novinarka imela že izdelano stališče in situacijo namerno predstavila neobjektivno in zavajajoče za javnost.
Pritožnik novinarki očita kršitev 1. člena tudi zaradi njene izjave, da »zdaj ni jasno, kam bodo postavili deblak«. Meni namreč, da je to zaradi dolgo trajajočega sušenja, ki je lahko daljše od desetletja, res pod vprašajem. Opomnil je, da je so Doživljajsko razstavišče na Vrhniki vzpostavili z namenom, da bo deblak v njem tudi razstavljen. To je pritožnik podčrtal tudi z zapisnikom seje občinskega sveta decembra 2015, na kateri je nekdanji župan Jakin dejal, da bi se to moralo zgoditi do konca leta 2016.
3. člen kodeksa je po mnenju pritožnika kršen, ker novinarka ni počakala na odziv župana, ki ga po njegovih navedbah posredno obtožuje zaprtja razstavišča, pa tudi tega, da nima posluha za takšen muzej. Pritožnik meni, da bi novinarka morala predvideti, da na vprašanje, poslano po telefonu ob 20.33, ne more odgovoriti v roku treh ur in pol. Ob tem je ponovno izpostavil določbe zakona o medijih, ki predvideva sedemdnevni rok za odgovor. Pritožnik ocenjuje, da prispevek ni take narave, da bi morala biti javnost nemudoma seznanjena z dogajanjem.
4. člen je po navedbah pritožnika kršen, ker je novinarka po njegovi oceni zamolčala informacije, ki so javno dostopne in so ključne za razumevanje teme. Meni, da bi informacije lahko pridobila iz novinarskih prispevkov na MMC RTV Slovenija in javno objavljenih magnetogramov sej občinskega sveta.
5. člen je po mnenju pritožnika v prispevku kršen večkrat. Ob tem se sklicuje na argumentacijo očitanih kršitev 1. člena, s katero je pojasnil, da gre pri navedbah iz prispevka za nepotrjene informacije, govorice in ugibanja. Ob tem je izpostavil izjavo nekdanjega župana Jakina, da pri trenutni oblasti ni posluha za takšen muzej. Čeprav gre za izjavo intervjuvanca, bi novinarka po mnenju pritožnika morala jasno opozoriti, da gre za nepotrjeno informacijo, govorico ali ugibanje. Ker novinarka javnosti na to ni opozorila, pritožnik meni, da je kršila 5. člen Kodeksa.
Pritožnik še ocenjuje, da je novinarka kršila tudi preambulo Kodeksa novinarjev Slovenije in Pravilnik o poklicnih standardih Javnega zavoda Radiotelevizije Slovenija.
Novinarka Erika Pečnik Ladika je odgovorila na pritožbo.
V odgovoru na pritožbo je navedla, da ne držijo trditve, da je sms poslala ob 20.33, ampak ob 14.50. To je razvidno tudi iz posnetka zaslona mobilnega telefona, ki ga je priložila. Je pa pričakovala, da odgovora ne bo, ker ji je župan junija lani dejal, da izjav za njihovo televizijo ne bo več dajal in naj ne hodi k njemu, pa tudi pred tem je bil slabo odziven za novinarska vprašanja. Če kljub temu odgovor dobila po objavi prispevka, bi pripravila še en prispevek, je zagotovila v odgovoru.
Izpostavila je, da se je prispevka o deblaku lotila na pobudo vrhniškega župana Daniela Cukjatija. Ko so namreč poročali o razstavišču Moja Ljubljanica na Vrhniki, je po njenih navedbah župan sam predlagal, naj razišče, kaj se dogaja z deblakom, saj da bi že moral biti konzerviran in zakaj še ni, da to tudi njih zanima.
Glede očitanih kršitev novinarka pravi, da za tem, kar je napisala, še vedno stoji. Kdaj bo deblak lahko razstavljen, pa je v izjavi povedala sogovornica iz Zavoda za varstvo kulturno dediščino. Glede strokovnosti izjave, kot je navedla novinarka, ne more presojati. Dodala je, da marsičesa v prispevku ni povedala, pa bi lahko, če bi imela več prostora. Izpostavila je tiste stvari, ki so se ji zdele ključne, da jih predstavi v minuti in pol. Tako je na primer izpostavila, da deblaka po sedmih letih še vedno ni, kar se ji zdi bistveno. Če je župan v prispevku pogrešal toliko stvari, bi jo lahko po objavi prispevka opozoril na to, prišla bi k njemu po izjavo in naredila še en prispevek, v katerem bi poudarili tisto, kar se njemu zdi potrebno, je dodala. Očitke pritožnika, da je napačno navajala, da se stvari niso spremenile, je zavrnila, saj da je razstavišče zdaj zaprto. Glede očitane napačne navedbe, da na občini ne dajejo izjav za njihovo televizijo, je poudarila, da ji je župan junija 2022 dejal, naj ne hodi več k njemu, ker izjav za TV Slovenija ne bo dajal.
Novinarka je v odgovoru na pritožbo še spomnila, da je to že peta pritožba s strani »občinske garniture na Vrhniki«, kjer se ne strinjajo z njenim poročanjem. Po tej peti pritožbi se počuti že zelo pod pritiskom, meni, da so pritožbe s strani vrhniške uprave nesprejemljiv pritisk na novinarja, glede na to, da drugih pritožb zaradi njenega dela na NČR ali kateremkoli drugem sodišču ni.
Vrhniški župan je septembra lani tudi na vodstvo TV Slovenija posredoval pritožbo nad njenim delom in prošnjo po menjavi dopisnika iz občine Vrhnika, je še dodala v odgovoru na pritožbo.