Stališče NČR DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik), Sonja Merljak Zdovc, Katarina Vučko, Sanja Gornjec, Ranka Ivelja, Irena Brejc in Peter Merc (članice in člani), je na seji 13. 4. 2023 v primeru Daniela Cukjatija proti odgovornemu uredniku spletnega portala Svet24.si Simonu Roscu in novinarju spletnega portala Svet24.si R. T. ugotovilo, da je odgovorni urednik kršil Kodeks novinarjev Slovenije.
Primer: Daniel Cukjati proti odgovornemu uredniku Simonu Roscu, Svet24.si
Daniel Cukjati (v nadaljevanju pritožnik – zanj odvetnik Tomaž Pisk) se je pritožil zaradi prispevka »Vrhniški župan naj bi učitelju zagrozil, da bo ostal brez rok in nog«, ki je bil objavljen 11. 10 2022 na spletnem portalu https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/6345040d43de1/zupan-cukjati-naj-bi-ucitelju-zagrozil-da-bo-ostal-brez-rok-in-nog.
Pritožnik avtorju očita (pri tem ni posebej opredelil, koga ima v mislih – novinarja ali odgovornega urednika), da je z objavo prispevka kršil 1., 3., 4., 5. in 18. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju kodeksa).
Po besedah pritožnika je v prispevku govora o dogodku, ki naj bi se zgodil 6. 10. 2022, ko naj bi pritožnik, župan Občine Vrhnika, grozil Marku Močniku, članu Levice in učitelju zgodovine v osnovni šoli na Vrhniki. Podatek o grožnjah je lažniv, zatrjuje pritožnik, saj pritožnik nikoli ni izrekel besed, ki se mu očitajo v prispevku.
Avtor prispevka ni preveril točnosti informacij o domnevnih grožnjah, trdi pritožnik. Sklicuje se zgolj na pričevanje domnevne žrtve Marka Močnika, dodaja. Avtor prispevka je vedel, trdi pritožnik, da gre za političnega nasprotnika pritožnika, ki ima interes, da pritožnika očrni. Zanimivo je tudi, da je Marko Močnik takoj po srečanju s pritožnikom iskal medijsko pozornost, poudarja pritožnik. Vsi ti dejavniki po njegovem jasno kažejo, da pričevanje Marka Močnika ni bilo verodostojno. Avtor prispevka, ki so mu bile poznane navedene okoliščine, zato, pravi pritožnik, ne bi smel nekritično slediti zgolj besedam Marka Močnika.
Pritožnik navaja, da je Marko Močnik kmalu po dogodku vložil svojo kandidaturo za župana Občine Vrhnika na prihajajočih lokalnih volitvah. To je po njegovem jasen dokaz, da je Marko Močnik v svoji medijski aktivnosti zasledoval zgolj politični interes.
V zvezi s tem pritožnik razsodišču predlaga, naj avtorja prispevka pozove, da pojasni, na kakšen način je preveril informacije, ki jih je prejel od Marka Močnika. Pritožnik pojasnjuje, da se avtor prispevka nanj nikdar ni obrnil, da bi zadevo komentiral oziroma predstavil še svoj vidik zadeve. V kolikor se bo izkazalo, da avtor prispevka svojih informacij ni preveril pri drugih virih in je prispevek objavil zgolj na podlagi enostranske izjave Močnika, ki je imel močan interes, da pritožnika očrni, je potrebno ugotoviti kršitev 1. člena kodeksa, meni pritožnik.
Pritožnik nadalje navaja, da prispevek vsebuje obtožbo storitve kaznivega dejanja grožnje. Na storitev kaznivega dejanja namiguje po njegovih besedah že sam naslov prispevka. Iz vsebine prispevka pa bralec izve, da je pritožnik Marka Močnika opozoril, da poučuje preveč politično, nakar naj bi mu razburjen zagrozil, da pozna dovolj Srbov in Albancev ter da bo ostal brez rok in nog. Avtor prispevka je v zvezi s tem navedel zgolj izjavo Močnika: »Ko sem na obtožbo želel odgovoriti, mi je razburjen zabičal, naj bom tiho. Rekel je, da ne bo šel po pravni poti, ampak da pozna dovolj Srbov in Albancev in da bom ostal brez rok in nog.«
Članek, pojasnjuje pritožnik, nato povzema besede Močnika, da je zaradi lastne varnosti in varnosti svoje družine o dogodku obvestil medije in policijo ter da mu kolegi iz stranke Levica stojo ob strani. Na koncu prispevka je objavljena Močnikova objava s profila na Facebooku, navaja pritožnik.
Kot izhaja iz objavljenih razsodb NČR, dodaja pritožnik, obtožba storitve kaznivega dejanja predstavlja hudo obtožbo v smislu 3. člena Kodeksa. V primeru hudih obtožb je novinar oziroma odgovorni urednik dolžan pridobiti odziv zainteresirane osebe.
V konkretnem primeru je nesporno dejstvo, da novinar R. T. oziroma odgovorni urednik ni objavil odziva pritožnika, navaja pritožnik. V zvezi s tem pritožnik opozarja, da novinar njegovega odziva niti ni poskusil pridobiti, saj ga v zvezi z obravnavanim dogodkom ni kontaktiral (ali vsaj poskušal kontaktirati) noben novinar s portala Svet24, zato je po njegovem mnenju avtor kršil 3. člen kodeksa.
Pogovor in kontekst pogovora med pritožnikom in Markom Močnikom nista bila celovito predstavljena, meni pritožnik, zato je bil po njegovem kršen tudi 4. člen .
Bralec v prispevku lahko prebere, da je razburjeni pritožnik Marku Močniku očital politično poučevanje, novinar pa ne pojasni, v čem naj bi se politično poučevanje kazalo in kakšne so bile njegove posledice, meni pritožnik. Iz članka torej bralec lahko razbere, da sta se pritožnik in Močnik sprla zaradi političnega poučevanja, brez kakršne koli nadaljnje razlage, pojasnjuje pritožnik.
Zamolčane informacije pa so ključne za celovito razumevanje situacije. V zvezi s tem pojasnjuje, da je 6. 10. 2022 po seji odbora občinskega sveta pristopil k Močniku, da bi se z njim pogovoril o dogodku, ki se je zgodil v osnovni šoli Antona Slomška na Vrhniki, v kateri Močnik poučuje zgodovino. Na prvi uri zgodovine v razredu, ki ga obiskuje otrok pritožnika, se je namreč Močnik negativno izrazil o pritožniku v kontekstu njegove javne funkcije župana Občine Vrhnika. Namigoval je, da dokler bo župan pritožnik, Vrhnika ne bo imela bazena. Otrok pritožnika je bil zaradi tega deležen zbadljivk sošolcev, ki so mu očitali, da zaradi njegovega očeta nimajo v občini bazena. Zaradi tega je otrok pritožnika doživel stisko, pravi pritožnik.
Pritožnik meni, da prispevek poroča o dogodku na zelo pristranski način, novinar R. T. pa v svojem članku na to dejstvo ni z ničimer opozoril.
Prispevek poroča o dogodku na zelo pristranski način. Avtor prispevka (razen naslova prispevka) ne uporablja pogojnika, pravi pritožnik. V prispevku bralec lahko prebere: »Močnik je zapisal še, da je županovo grožnjo takoj prijavil policiji in obvestil medije«, s čimer se avtor po mnenju pritožnika ni distanciral od očitanega kaznivega dejanja. Da bi ohranil nepristranost in ne bi kršil domneve nedolžnosti pritožnika, bi moral v svojem tekstu govoriti o »domnevnih grožnjah«. Pritožnik v zvezi s tem še opozarja, da ni pomembno, da je avtor prispevka v istem stavku obvestil bralce, da je šlo za prijavo grožnje policiji (torej po naravi stvari za prijavo suma storitve kaznivega dejanja, kar v pravnem smislu ni enakovredno ugotovitvi krivde storilca), saj laična javnost ni seznanjena s podrobnostmi kazenskih postopkov. Dejstvo pa je, da je avtor prispevka neizkazano kaznivo dejanje v prispevku predstavil, kot da bi bilo dejansko storjeno, s čimer je po mnenju pritožnika kršil 5. In 18. člen kodeksa. Vlogo Marka Močnika kot žrtve grožnje pa je podkrepil z zaključnim stavkom: »V stranki Levica pa so poudarili, da Močniku stojijo ob strani«.
Odgovorni urednik Simon Rosc je odgovoril na pritožbo in zavrnil vse očitke o domnevnih kršitvah kodeksa.
Pravi, da novinar ni zamolčal nobenih pomembnih informacij. Novinar je v prispevku le povzemal informacije, ki jih je objavil Močnik na družabnem omrežju Facebook, na kar je bralce z navedbo »naj bi«, tudi jasno opozoril. Besedno zvezo »naj bi«, je uporabil 4-krat (v naslovu in v nadaljevanju besedila še 3-krat). Na ta način je jasno opozoril na dejstvo, da gre za nepotrjene informacije.
Prispevku ne moremo očitati, da je pristranski, pravi avtor, saj gre, kot je bilo že pojasnjeno, za povzemanje objavljene izjave Močnika. Poleg tega ne drži, da novinar ni uporabil pogojnika, saj je v prispevku ta kar 4-krat uporabljen (»naj bi«). Novinar v prispevku ni poročal, kot da bi bilo kaznivo dejanje dejansko storjeno oziroma ni ugotavljal kazenske odgovornosti pritožnika, temveč je zgolj navedel oziroma povzel objavo Močnika. Več kot očitno je, da je pritožba zasnovana na osebnem mnenju in pričakovanjih pritožnika o tem, kaj vse naj bi novinar vključil v prispevek oziroma česa vsega naj ne bi vključil. Gre za pavšalne očitke, brez vsebinsko utemeljenih navedb, navaja avtor.