11. 5. 2023

Sindikat novinarjev Slovenije (SNS) proti Vesni Deržek Sovinek, novinarki Informativnega programa TV Slovenija in urednici Uredništva DIO TV Slovenija

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Brane Piano (podpredsednik), Ranka Ivelja, Sanja Gornjec, Katarina Vučko, Sonja Merljak Zdovc, Irena Brejc in Peter Merc je na seji 5. aprila 2023 v primeru Sindikat novinarjev Slovenije (SNS) proti Vesni Deržek Sovinek, zdaj že nekdanji novinarki Informativnega programa (IP) TV Slovenija in urednica Uredništva dnevnoinformativnih oddaj (DIO) TV Slovenija, odločilo, da je novinarka kršila Kodeks novinarjev Slovenije (v nadaljevanju kodeks). Tatjana Pirc in Nataša Štefe sta se izločili iz razprave in odločanja o primeru.

Primer: Sindikat novinarjev Slovenije (SNS) proti Vesni Deržek Sovinek, nekdanji novinarki Informativnega programa TV Slovenija in nekdanji urednici Uredništva DIO TV Slovenija

Sindikat novinarjev Slovenije se pritožuje zaradi oddaje Utrip, predvajane 25. junija 2022, katere avtorica je Vesna Deržek Sovinek (v času vložitve pritožbe zaposlena na RTV Slovenija).

Avtorica Vesna Deržek Sovinek je del predmetne oddaje posvetila razmeram na RTV Slovenija, predvsem delovnim pogojem v Informativnemu programu TV Slovenija in novinarski stavki, ki jo je Koordinacija novinarskih sindikatov RTV Slovenija začela 23. maja 2022, pri čemer je izrecno komentirala zaostritev stavke 20. junija 2022.

Iz avtoričinega komentarja so gledalci lahko razbrali sporočilo, da bi na dan zaostritve stavke na ekranu gledali le črnino, če bi tudi ona ravnala tako, kot so si zamislili stavkajoči: »V ponedeljek, na dan stavke, sem od novinarjev – z izjemo enega voditelja in odgovorne urednice – ostala sama. Lahko bi preprosto vstala in šla v povorki pred parlament, a na vaših ekranih bi zavladala črnina. Da bi bila to kršitev zakona o RTV, ni dvoma«.

Nato je avtorica oddaje nadaljevala: »Na dan novinarske katarze se je poleg krajšanja oddaj zgodilo še nekaj nezaslišanega: nekateri zaposleni, ne le novinarji, ampak tudi ostali pomembni programski delavci so kratko malo, ne da bi o tem obvestili svoje neposredne vodjem odšli na protest, z novinarji. Pritiski na peščico tistih, ki so sprva še sedeli za računalniki, in to ne v informativcu, je bil ogromen. Zato je Informativni program TV Slovenija še kako, presneto, pomemben.«

Sledile so izjave Helene Milinković, tedaj predsednice stavkovnega odbora novinarskih sindikatov RTV Slovenija, Andreja Graha Whatmougha, tedaj generalnega direktorja RTV Slovenije in Petra Gregorčiča, tedaj predsednika programskega sveta RTV Slovenija.

SNS zatrjuje, da je novinarka v oddaji zamolčala ključne informacije, potvarjala vsebino in poročala, kljub konfliktu interesa.

Povzetek pritožbe na NČR s pripombami in mnenji pritožnika, ki po njegovem mnenju pomenijo kršitev kodeksa, so kot sledi:

4 . in 10. člen kodeksa sta po mnenju pritožnika kršena, saj je novinarka zamolčala, i) da je vodstvo na dan stavke stavkajočim onemogočilo delo; ii) da je stavkovni organ pripravil tehnična navodila za izvedbo neokrnjenih dnevno informativnih oddaj, vendar je vodstvo, katerega del je tudi sama, vztrajalo, da tega “stavkovnega programa” ne bodo izvršili, pri tem pa zagotavljajo, da imajo za svoj program dovolj oz. vse kapacitete; iii) da sama ni stavkala in da je morala kot nestavkajoča ostati na svojem delovnem mestu, kar pomeni, da se ni mogla pridružiti javnemu shodu; iv) da zaradi stavkih na ekranih ne bi zavladala črnina, če bi obveljala tehnična navodila, kot jih je pripravil strokovni odbor novinarskih sindikatov. Novinarka je s kombinacijo informacij, njenih interpretacij in montažo izjav vpletenih zameglila dogajanje o stavki 20. junija in otežila celovitost ter jasnost novinarskega sporočila.

24. člen kodeksa je po mnenju pritožnika kršen, ker je novinarka v špici Utripa podpisana le kot komentatorka in ne, da je razmere glede stavke komentirala kot oseba, ki je kot urednica Uredništva DIO TVS uredniško pristojna za program, o katerem je govorila v komentarju; ii) da je kot urednica Uredništva DIO TVS in kot urednica slovenskih dopisništev članica ekipe odgovorne urednice IP TVS, katere ravnanje je med bistvenimi sprožilci novinarske stavke, in ki je sodelovala pri odločitvi generalnega direktorja o okrnjenih DIO; iii) da je kot urednica Uredništva DIO TVS sodelovala na uredniškem sestanku, na katerem je bilo stavkajočim novinarjem izrecno prepovedano in onemogočeno, da bi stavkali tako, da bi delali, prav tako je bila seznanjena z vsemi sporočili vodstva glede poteka stavke na dan 20. junij. Avtorica bi se zaradi teh elementov konflikta interesov, v katerem se je znašla med stavko, posebej 20. junija, lahko iz priprave tedenskega komentarja notranjepolitičnih dogodkov tudi izločila, a tega ni storila, prav tako ni poskrbela za transparentnost z razkritjem vseh okoliščin, ki vplivajo na njeno pozicijo in razumevanje dogajanja ter posledično na del oddaje Utrip, ki se nanaša na stavko na RTV Slovenija.

Novinarka Vesna Deržek Sovinek se je odzvala na poziv NČR in zavrača očitke, da je kršila Kodeks novinarjev Slovenije.

Vesna Deržek Sovinek uvodoma zahteva, da se pritožba zavrže, saj naj ne bi bili izpolnjeni pogoji Pravilnika o delu razsodišča (Pravilnik). Po mnenju novinarke namreč ni jasno, kdo vlaga pritožbo. Medtem ko je kot pošiljatelj naveden SNS, je pritožba v celoti napisana v prvi osebi, kot da bi jo vlagala podpisnica Mojca Zabukovec. Če je pritožnik SNS, manjka izjava v skladu z drugim odstavkom 9. člena Pravilnika. Če je pritožnik Mojca Zabukovec, pa bi jo NČR moralo pozvati k dopolnitvi pritožbe, saj iz same vloge nedvomno izhaja, da jo vlaga SNS.

Nadalje novinarka zahteva, da se na podlagi 8. člena Pravilnika iz odločanja o zadevi izločijo Tatjana Pirc, Jelena Aščić in Nataša Štefe zaradi obstoja okoliščin, ki lahko vplivajo na nepristranost ali videz nepristranosti pri odločanju. Tatjana Pirc in Nataša Štefe sta članici strokovnega odbora novinarske stavke, novinarska stavka pa je bila osrednja tema spornega Utripa. Jelena Aščić pa je bila udeležena na sestanku, med urednico oddaje Tednik, sindikalno zaupnico in novinarko, kjer je Jelena Aščić javno trdila, da je bila oddaja Tednik na dan stavke cenzurirana, in sicer iz razlogov neločljivo povezanih s stavko.

Novinarka glede pritožbenih očitkov pojasnjuje, da je oddaja Utrip namenjena komentiranju že znanih dejstev in ne informiranju o neznanih ali manj znanih dejstvih, pri čemer je DIO TV Slovenija o novinarski stavki obširno in poglobljeno poročal. Oddaja že po definiciji dopušča ustvarjalno svobodo in ni zgolj tedenski pregled dogodkov. Da je urednica, je v oddaji navedla, obenem je podpisana v vsaki oddaji DIO Informativnega programa Televizije Slovenija. Pri odločitvi generalnega direktorja o okrnjenih DIO ni sodelovala. V času, ko je bil pripravljen plan oddaje Utrip, datum stavke ni bil znan.

Glede kršitve 24. člena kodeksa novinarka pojasnjuje, da je na mesto urednice DIO nastopila in mandat urednice dopisništev sprejela po sprejetju ključnega dokumenta za povod stavke torej Produkcijsko programskega načrta 2022.

SKLEP:

Novinarka Vesna Deržek Sovinek je kršila 4. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, ni pa kršila 24. člena Kodeksa. Kršitve 10. člena razsodišče ni obravnavalo.

Obrazložitev: NČR uvodoma ugotavlja, da v nasprotju z navedbami novinarke, ni sporno, da Mojca Zabukovec pritožbo vlaga v imenu Sindikata novinarjev Slovenija in ne Mojca Zabukovec osebno. Enako velja tudi za končno izjavo glede (ne)sprožitve drugih postopkov.

Glede novinarkine zahteve za izločitev Tatjane Pirc, Jelene Aščić in Nataša Štefe, NČR ugotavlja, da so podani razlogi za izločitev Tatjane Pirc in Nataše Štefe, ne pa za izločitev Jelene Aščić. Glede slednje novinarka ni obrazložila, na kakšen način naj bi njena izjava vplivala na njeno nepristranskost in obenem ni predložila nobenih dokazil. Ne glede na to pa Jelena Aščić ni sodelovala pri razpravi in odločanju. V skladu s tem sta se Nataša Štefe in Tatjana Pirc izločili in nista sodelovali v postopku odločanja v predmetni zadevi.

Izjava Nataše Štefe: »Članica NČR Nataša Štefe se v primeru SNS proti Vesni Deržek Sovinek zaradi oddaje Utrip, 25. junija 2022 izločam iz razprave in odločanja. Obravnavana oddaja se namreč neposredno dotika stavke na RTV Slovenija 20. junija 2022, pri kateri sem kot članica generalnega vodstva stavkovnega odbora aktivno sodelovala. Obenem pa sem bila kot sindikalna zaupnica prisotna tudi na sestanku glede objave Tednika na dan stavke (prisotna urednica Tednika, odgovorna urednica Jadranka Rebernik in tudi urednica DIO Vesna Deržek Sovinek). Osebna vpletenost in poznavanje zakulisnih dogajanj bi lahko vplivali na mojo nepristranskost oziroma videz nepristranskosti pri odločanju v tem primeru, zato predlagam izločitev.«

Izjava Tatjane Pirc: »Ker se me kot zaposleno na RTV Slovenija dogajanja na javni radioteleviziji osebno zelo dotikajo, ker sta nepristranskost in verodostojnost ključna temelja delovanja Novinarskega častnega razsodišča, sem se izločila iz odločanja o primeru, ki ga ne bi bilo, če bi se Vesna Deržek Sovinek, ki je bila na stavkovni dan kot urednica tesno povezana s spornimi programskimi odločitvami, izločila kot avtorica obravnavane oddaje Utrip. Tudi javna radiotelevizija bi namreč morala stati na nepristranskosti in verodostojnosti.«

NČR je po preučitvi pritožbe ter odgovora nanjo pretehtal očitke o kršitvah 4. in 10. člena kodeksa. Kodeks novinarjem prepoveduje zamolčanje informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme in prepoveduje montažo, ki bi potvarjala vsebino. Novinarka v odgovoru na pritožbo navaja, da so bile okoliščine stavke gledalcem že znane, zato jih ni bilo potrebno dodatno pojasnjevati. Pri tem pa novinarka z ničemer ne podkrepi svojih navedb oz. ne pojasni, kdaj in kje naj bi bila dana pojasnila, ki jih kot ključne za obravnavanje tematike izpostavlja pritožba. Drži, da naj bi bila oddaja Utrip namenjena komentiranju tedenskih dogodkov, o katerih so bili gledalci že seznanjeni v okviru Informativnega programa TV Slovenija, kar v odgovoru na pritožbo izpostavlja novinarka. To pa ne pomeni, da lahko novinar izven konteksta sporoča svoje lastno mnenje. Tudi mnenje v komentarju mora sloneti na dejstvih. Torej četudi novinar komentira določena dejstva, mora dogajanje predstaviti celovito in tako kot se je zgodilo. Kot izhaja iz pritožbe je Stavkovni odbor imel načrt za program, s katerim je bila novinarka seznanjena, zato njena trditev, da bi bila v programu tema oz. da bi na ekranih »zavladala črnina« ne drži. Zamolčala je tudi, da je sama po naročilu vodstva in mimo volje stavkajočih, posegla v “stavkovni program”, kot tudi, da ni stavkala in je zato morala ostati na svojem delovnem mestu in se ni mogla pridružiti javnemu shodu. Ker je novinarka zamolčala informacije ključne za razumevanje teme NČR ugotavlja, da je kršila 4. člen kodeksa.

Ker pritožba ne pojasnjuje dovolj natančno, na kakšen način naj bi montaža vplivala na (ne)jasnost podanih informacij, NČR kršitve 10. člena kodeksa ni obravnavalo.

Glede konflikta interesov novinarke in urednice dnevno informativnih oddaj Vesne Deržek Sovinek razsodišče ugotavlja, da je bila novinarka nedvomno vpletena v dogodke na dan stavke, saj je urejala informativne oddaje tistega dne. Kot urednica je odločala o tem, kaj bodo gledalci tistega dne videli v programu. Njena vpletenost v dogajanje pa je posledično nedvomno vplivala tudi na njen komentar dogajanja v oddaji Utrip. Ne glede na to, pa razsodišče ocenjuje, da novinarka ni kršila 24. člena kodeksa. V Utripu je namreč povedala, da “sedi na uredniškem stolu” kot tudi “na dan stavke sem z izjemo enega voditelja in odgovorne urednice ostala sama”, navedla je tudi odzive kolegov iz katerih je razvidno, da stavke ne podpira.

Po mnenju razsodišča je z vsem navedenim gledalce v zadostni meri seznanila s svojo pozicijo na dan stavke in razkrila tudi svoj konflikt interesov. Novinarka bi se konfliktu interesov v celoti izognila, če bi se odločila, da oddaje Utrip tisti teden ne bi pripravila. Vendar pa glede na to, da so praktično vsi ustvarjalci programa na RTV Slovenija vpleteni v dogajanje na RTV Slovenija in torej lahko v konfliktu interesov, razsodišče ne želi sprejeti odločitve, s katero bi nesorazmerno omejilo njihovo pravico, da o dogajanju v svojem mediju poročajo in ga v mnenjskih prispevkih tudi komentirajo. Vpletenost v dogodke pa ne sme vplivati na verodostojnost in celovitost podanih informacij, glede česar pa je razsodišče v tem primeru že ugotovilo kršitev 4. člena kodeksa.

Gradivo primera
Obravnavani členi
Medij
Akterji
Povezane vsebine
Arhiv razsodb