Slovensko ljudsko gledališče Celje proti novinarki Dela Špeli Kuralt

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik), Sonja Merljak Zdovc, Irena Brejc, Ranka Ivelja in Sanja Gornjec je na seji 5. aprila 2023 v primeru Slovensko ljudsko gledališče Celje proti Špeli Kuralt, novinarski Dela, ugotovilo, da novinarka ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju kodeksa).

Primer: Slovensko ljudsko gledališče Celje proti novinarki Dela Špeli Kuralt

Slovensko ljudsko gledališče (SLG) Celje, zanj svetovalec upravnice dr. Borut Smrekar (v nadaljevanju pritožnik), se je pritožilo zaradi članka Špele Kuralt, objavljenega v Delu in spletnem portalu delo.si 31. maja 2022, z naslovom »Abonenti ne vedo, kaj bodo dobili« in podnaslovom »Strokovni svet je zavrnil predlog nove sezone, toda odhajajoče vodstvo vztraja«. V pritožbi so zapisali, da se novinarka novinarske konference zaradi bolezni ni udeležila, so ji pa posredovali posnetek konference in odgovorili na nekaj dodatnih vprašanj.

Pritožnik zatrjuje, da sta naslov in podnaslov članka zavajajoča in predstavljata kršitev 10. in 1. člena kodeksa ter da iz naslova ni razvidno, da gre za citat izjave sindikalnega zaupnika v SLG Celje. Iz naslova in podnaslova, navajajo, je mogoče sklepati, da je izvedba programa v novi sezoni vprašljiva, še zlasti ob negativnem mnenju strokovnega sveta. Vsebina članka, tako pritožnik, je s tem potvorjena. S tem naj bi odvračali abonente od nakupa abonmajev. Trditev sindikalnega zaupnika (Abonenti ne vedo, kaj bodo dobili) je po mnenju pritožnika »povsem absurdna«, ker da je bila izjava podana, še preden je bil repertoar prihodnje sezone sploh objavljen. Abonenti naj torej ne bi imeli nikakršne osnove, da bi lahko o repertoarju »vedeli« karkoli. Ker iz naslova ni razvidno, da gre za citat, ga je možno razumeti kot vsebinski poudarek ali povzetek (jedro) članka. Bralec Dela, navajajo v pritožbi, šele proti koncu članka lahko ugotovi, da gre za citat, večini bralcev spletne strani delo.si pa to ni omogočeno. Naslov in podnaslov sta namreč vidna vsem obiskovalcem spletne strani, celoten članek pa samo naročnikom. Novinarka, so navedli, sicer na izpostavljenem mestu navede, da je strokovni svet posvetovalno telo in da njegovo mnenje ni zavezujoče, vendar pa da je glede na poudarke dala mnenju strokovnega sveta, ki ocenjuje že opravljeno delo gledališča, ne repertoarja, in pri oblikovanju sezone nima nikakršne funkcije, večjo težo kot mnenju strokovne komisije ministrstva za kulturo.

Novinarka v članku zatrjuje: »Upravnica Tina Kosi je potrdila, da strokovni svet ni potrdil predloga novega programa«, s čimer naj bi kršila 1. člen kodeksa. Pritožnik zatrjuje, da novinarka nima podlage za tako trditev. Strokovni svet namreč ne potrjuje ničesar, saj je posvetovalno telo, kar je sicer tudi zapisano tudi v članku na podlagi pojasnila upravnice SLG Celje. Med neobveznim, nezavezujočim mnenjem ali potrditvijo je bistvena razlika v teži in pomembnosti oblikovanja repertoarja, so zapisali.

Hudo obtožbo (o neustreznosti oblikovanja repertoarja) pomeni izjava igralskega ansambla »Nesprejemljivo je že tretjo sezono zapored igrati več predstav za enega ali dva igralca«, pri čemer novinarka obtožbe ni preverila pri drugi strani. Pritožnik pojasnjuje, da so predstave z enim ali dvema igralcem na repertoarju zaradi covidne krize. Majhna zasedba namreč omogoča dvojne (različne) zasedbe. S tem se zmanjša možnost odpovedi predstav zaradi okužbe v ansamblu. V predstavah z večjim številom igralcev je verjetnost odpovedi zaradi možnih okužb znatno večja. Novinarka naj bi z navedbo kršila 1. in 3. člen kodeksa. Kršitev 3. člena utemeljujejo z navedbo, da je ta citat izpostavljen z velikimi črkami, enakimi kot podnaslov, in da je za profesionalno gledališče to nedvomno huda obtožba, saj novinarka brez ustreznega pojasnila navaja na neracionalno izrabo razpoložljivih in plačanih človeških virov, na delodajalčevo nezagotavljanje dela nezaposlenim, kar je kršitev obveznosti delodajalca ipd. Novinarka, nadalje navajajo, ni niti poskušala pridobiti odziva tistih, ki jih te informacije zadevajo, to je vodstva gledališča. Dejstvo, da je bilo več predstav z enim ali dvema igralcema, izhaja prav iz delodajalčevih prizadevanj, da igralcem v času kovidne krize zagotovi delo in hkrati omogoči čim večje število izvedenih predstav. Predstava namreč odpade, če se okuži le en igralec. V takšno ravnanje je bilo gledališče primorano tudi iz ekonomskih razlogov, saj je ostalo skorajda brez lastnega prihodka.

Novinarka je v članku navedla: »V novi sezoni najbolj skrbi predstava Oblast teme, ki naj bi jo režirala Maša Pelko. Nekaterih igralcev, ki so bili v zasedbi, namreč ni več v gledališču. Maša Pelko je menda že povedala, da drame ne bo režirala, a se včeraj na naše klice ni odzivala.« Za to navedbo ni pridobila odziva druge strani, piše v pritožbi. S to navedbo naj bi kršila 1. in 3. člen kodeksa. Da gre za hudo obtožbo, za pritožnika ni dvoma. Trdi, da gre za obtožbo prevare – gledališče naj bi ponujalo abonentom nekaj, za kar naj bi vedelo, da ne bo izvedeno. »Novinarka je skušala pridobiti informacijo le pri eni od pogodbenih strank (pri režiserki), na ključno stranko, gledališče, se ni obrnila, in sicer kljub temu, da pri režiserki informacij ni uspela preveriti. » … drama Oblast teme je del uradno prijavljenega programa, potrjenega in sfinanciranega s strani ministrstva za kulturo. Z režiserko (Mašo Pelko) in umetniško ekipo so sklenjene avtorske pogodbe za jeseni termin 2022. Izplačana jim je bila tudi polovica honorarja iz tega naslova. (…) Če režiserka tega naslova ‘ne bo režirala’, bo kršila pogodbene obveznosti in prevzela nase vse posledice, ki iz tega izhajajo,« so zapisali.

Pritožnik je v pritožbi navedel tudi dogajanje na Delu v zvezi z objavo popravka, ki da je bil objavljen v zakonski obliki, a naj bi ostal neopažen zaradi mesta objave.

Razsodišče se je seznanilo tudi s pisno izjavo igralskega ansambla SLG Celje, v kateri so izrazili nestrinjanje z repertoarjem za sezono 2022/2023.

V njej so navedli:
Dolžnost umetniškega vodje je, da skrbi za razvoj igralskega ansambla. To v veliki meri naredi z izborom kvalitetnih tekstov, ki igralcem omogočijo igranje kompleksnih vlog. Tem večje število vlog, ki jih igralec lahko odigra v sezoni, tem boljši in uspešnejši je lahko njegov razvoj.

Repertoar, postavljen za naslednjo sezono, pa tej mantri nikakor ne sledi. Če izključimo proces otroške predstave, ki ima praviloma (ne pa nujno) veliko zasedbo, je v tem repertoarju moč našteti 24 vlog. Upoštevajoč, da ima ansambel SLG Celja 21 igralcev, to nanese, da bo vsak igralec v naslednji sezoni odigral 1 vlogo, trije pa 2. To pa nikakor ni dovolj. Menimo, da je v gledališču, ki ima na sezono 5 premier za odraslo publiko, nesprejemljivo že tretjo sezono zapored igrati več predstav za enega ali dva igralca.

Vodstvo celjskega gledališča se rado ponaša s titulo valilnice mladih igralcev, torej teatra, ki da mladim priložnost, da se razvijejo z igranjem večjih vlog. Toda ti pogosto odhajajo prav zaradi neprimernosti repertoarja. Repertoar, v katerem bo (mlad) igralec v sezoni nastopil v eni sami predstavi, ni primeren repertoar. Zato kot ansambel nastopamo proti zastavljenemu repertoarju in pozivamo strokovni svet, da glasuje proti njemu, od vodstva pa zahtevamo ponovno postavitev repertoarja, z boljšim premislekom in razporeditvijo vlog.

Razsodišče se je seznanilo tudi s pojasnili Renata Jenčka, predsednika sindikata Glosa, zakaj so (bili) zaposleni v SLG Celje zaradi repertoarja zaskrbljeni.

Pojasnila Renata Jenčka:

Zaradi nerazumljivih in škodljivih potez vodstva SLG Celje smo zaposleni zelo zaskrbljeni in prizadeti. Seveda program poteka nemoteno in zaposleni, kot že 10, 15 let, usmerjamo vse moči v izvedbo programa in tudi v popravljanje napak vodstva. Bližamo se koncu sezone in tudi prvemu septembru, ko nastopi mandat novi upravnik, Miha Golob. Upamo, da se bodo odnosi v SLG Celje po tem datumu izboljšali in razmere umirile.

Tehnični sektor in velik del ostalih zaposlenih je ogorčenih nad izjavami, da režiser Juš Zidar zaradi »apatičnosti, nemotiviranosti in izgube volje, stanja nepripravljenosti prevzemanja odgovornosti in vložka minimalnega truda v svoje delo« ni mogel uprizoriti svoje vizije teksta Dolg. Tehnična služba je opozorila, da je postavljanje bazena v stavbi, kjer so pod dvorano privatne kleti stanovalcev stavbe in nad dvorano stanovanja, zelo nevarno. Vodja odrske tehnike je zahteval dodatne varnostne ukrepe, ki pa jih vodstvo ni sprejelo. Seveda je zahteva, da igralki nastopata v bazenu, kjer lahko pride do kratkega stika in električnega udara, neodgovorna, neetična in spada pod kazensko odgovornost delodajalca. Zato je potvarjanje dejstev, ki jih navaja režiser, žaljivo in smo ob teh neresničnih navedbah vsi prizadeti.

Dejstvo je, da vodstvo ni pridobilo mnenja organizacije za varstvo pri delu in je samo odločilo, da scene ne bo. Ta odločitev pa je bila očitno nerazumljivo predstavljena režiserju, ki je potem zavrnil sodelovanje s tehničnim sektorjem SLG Celje in so se mu zapisale te neodgovorne in zavajajoče izjave v gledališkem listu.

Kljub sklepu Strokovnega sveta SLG Celje, da predlaga umik gledaliških listov iz distribucije, pa Svet gledališča ne čuti nobene odgovornosti do dogajanja v SLG. Laži in neresnice v naših publikacijah so tudi odgovornost Sveta gledališča.

Spremembe repertoarja povzročajo med vsemi zaposlenimi precej nelagodja, saj nihče ne more predvideti naše zasedenosti in obremenjenosti. Še večji problem pa je, da tudi abonenti ne vedo, kaj bodo pravzaprav dobili. V letošnji sezoni so za nedoločen čas preložene obljubljene Scapinove zvijače. Tudi v naslednji sezoni se bojda obeta sprememba pravkar objavljenega repertoarja, ki ni dobil podpore niti ansambla niti strokovnega sveta SLG Celje.

Novinarka je odgovorila na pritožbo. Obtožbe v celoti zavrača.

Naslov in podnaslov članka nista zavajajoča, meni novinarka. Drži le, da je naslov povzetek navedb sindikalnega zaupnika. »Naslovov že leta več ne pišemo z narekovaji in citati, polega tega pa naslov drži tudi sicer. Vsi, ki so v zadnjih dveh letih kupili abonma v katerem koli gledališču, bodo potrdili, da naslov ne drži le za SLG Celje, ampak za katero koli drugo slovensko gledališče. Ker pač ne more biti drugače v času epidemije,« navaja novinarka.

Trditev v naslovu (Abonenti ne vedo, kaj bodo dobili) ne more biti povsem absurdna, kot trdi pritožnik, saj je bila izjava sindikalnega zaupnika podana, še preden je bil repertoar prihodnje sezone sploh objavljen. »A lahko veste, kaj boste dobili, če vam niti repertoarja še niso objavili?« se retorično sprašuje novinarka, ki hkrati meni, da bi naslov držal v celoti, četudi bi bil repertoar objavljen. »Kot so mi namreč odgovorili iz SLG Celje, tega odgovora sicer nisem vključila v članek, ker ni bil bistven, je strokovna komisija ministrstva za kulturo ocenila le program za leto 2022, ne pa za celotno sezono. To pomeni, da dveh dram, ki bosta izvedeni v letu 2023, strokovna komisija ministrstva za kulturo sploh še ni ocenila. Kaj bi se zgodilo, če bi strokovna komisija ti dve drami ocenila kot neprimerni, lahko le ugibamo. To pravzaprav pomeni, da abonenti nikoli, ne le v tej sezoni, ne morejo vedeti, kaj bodo dobili,« je zapisala novinarka.

Tudi podnaslov je po njenem mnenju povsem točen in povzema odgovor upravnice Tine Kosi. Kosijeva namreč na njeno vprašanje, ali drži, da je strokovni svet zavrnil predlog programa za 2022/23, odgovori: »Drži.« Nadalje pojasnjuje, da je strokovni svet posvetovalno telo in njegova mnenja niso zavezujoča ter da so v strokovni komisiji ministrstva za kulturo izključno strokovnjaki s področja gledališča, zato so dali njihovemu mnenju prednost. Vse to je tudi podrobno zapisano v članku, kar podnaslov le potrdi.

Na navedbe pritožnika, da sta (zavajajoči) naslov in podnaslov vidna vsem obiskovalcem spletne strani Dela, do celotnega članka pa imajo dostop le naročniki, novinarka odgovarja: »Lahko odgovorim le, da imajo dostop do članka v časopisu tudi samo tisti, ki ga kupijo. Tako kot si njihove vrhunske predstave lahko ogledamo le tisti, ki kupimo vstopnice. Drugi vidijo pa le fotografije pred gledališčem in naslove predstav, ki jih morda sploh ne bo.« Glede domnevne škode, ki naj bi jo članek povzročil pri prodaji abonmajev, novinarka predlaga, da NČR za to trditev od SLG Celje pridobi kakšen dokaz in ji ga, če ga pridobi, pošlje v vpogled.

Novinarka navaja, da je (kritizirane) navedbe zapisala na podlagi odgovora Tine Kosi (poslala ga je tudi NČR). »Glede na to, da sem zapisala tudi celotno pojasnilo Kosijeve, da strokovni svet programa ne potrjuje, mi je nerazumljivo, kako bi lahko kršila kodeks. Ko sem zapisala, da strokovni svet programa ni potrdil – četudi tega ne počne – je to za razumevanje članka običajnemu bralcu, ki ni pravnik, povsem irelevantno. Če nekaj ni potrjeno, je v bistvu še manj problematično, kot če je nekaj eksplicitno zavrnjeno, kakor je bilo v tem primeru. Tako da je bil ta del dejansko za SLG Celje še bolj ugoden.«

Novinarka nadalje pojasnjuje: »Repertoar oblikuje umetniški vodja. To je en sam strokovnjak. Vodstvo SLG Celje samo opozarja, da v strokovnem svetu sedi en sam strokovnjak, v strokovni komisiji ministrstva za kulturo pa jih je več (trije), zato so upoštevali strokovno komisijo ministrstva za kulturo. Na drugi strani pa ansambel SLG Celje, ki že več let opozarja na neprimernost repertoarja, šteje 21 članov. Gre torej za 21 strokovnjakov, katerih mnenje šteje prav toliko (če ne še več) kot mnenje ostalih strokovnjakov. Zato sem objavila del njihovega pisma, ki so ga naslovili na strokovni svet, ko so obravnavali repertoar za sezono 2022/2023.« Da je epidemija vplivala na repertoar, dodaja novinarka, pa je zapisala tudi sama, saj je SLG Celje prav zaradi covida-19 izgubila vrhunskega igralca.

Novinarka priznava, da ni pridobila izjave Maše Pelko, »a ne po svoji krivdi«. Režiserko je klicala, pojasnjuje, in ji tudi poslala sms, a se ni odzvala. Za izjavo je poklicala tudi Miho Goloba, ki bo SLG Celje prevzel 1. 9. 2022, in bo torej dejansko moral poskrbeti, da bo predstava izvedena. »Iz več virov iz SLG Celje (poleg sindikalnega zaupnika še drugi) in tudi Golob so mi neuradno zatrdili, ker sem od njih to dejansko izvedela, da Pelkova noče režirati Tolstojeve Oblasti teme. Razlogi naj bi bili zelo osebne narave, so mi jih tudi razložili, ki pa jih tu ne bom navajala, ker se z gospo o tem nisem pogovarjala (so pa več kot razumljivi). Tudi če bi poklicala aktualno vodstvo SLG Celje, ki bi mi povedalo, da ima pogodbo s Pelkovo, to še nič ne pomeni. Pomeni le, da bi jo lahko tožili, ko bi Pelkova rekla, da tega ne bo režirala.« Novinarka dodaja, da prav zato, ker ji Pelkove ni uspelo priklicati, ni v članku nikoli trdila, da tega ne bo; zagotovo pa je bila zadeva pod vprašajem.

SKLEP:

Novinarka Špela Kuralt ni kršila 1., 3. in 10. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev: Pritožnik zatrjuje, da sta naslov in podnaslov članka zavajajoča in predstavljata kršitev 10. in 1. člena kodeksa ter da iz naslova ni razvidno, da gre za citat izjave sindikalnega zaupnika v SLG Celje. NČR ugotavlja, da naslov in podnaslov ne odražata celotne vsebine članka, v katerem je novinarka strnila informacije, ki so zadevale različna mnenja vpletenih o dogajanju v gledališču in repertoarju v sezoni 2022/2023, nista pa v nasprotju z vsebino članka. Iz naslova in podnaslova bi bilo res mogoče sklepati, da je izvedba programa v novi sezoni vprašljiva, ni pa takšen sklep edini možen. Naslov »Abonenti ne vedo, kaj bodo dobili« sporoča tudi, da so z repertoarjem problemi, kar ji je pojasnjevalo več virov. Iz trditev, ki jih pritožnik ne postavlja pod vprašaj, je razvidno, da je bil repertoar za sezono 22/23 vir nesoglasij: z njim je bil nezadovoljen ansambel, strokovni svet ga je zavrnil, viri, s katerimi je novinarka govorila, deloma navedeni v članku, pa so ji posredovali informacijo, da je vprašljivo, ali bo dramo Oblast teme Maša Pelko režirala, in da ni jasno, kaj bo na koncu v programu. Informacijo, ki je zadevala režijo Oblasti teme, je novinarka poskušala preveriti pri režiserki, a ji ni uspelo, kar je tudi zapisala in tako bralce seznanila z možnostjo, da informacija ni točna. Da so težave z repertoarjem, ji je dal vedeti tudi bodoči upravnik Miha Golob, ki je v zvezi s tem izrazil bojazen, da »stvari niso dogovorjene«. Iz naslova in podnaslova je skratka mogoče tudi sklepati, da je repertoar prihodnje sezone problematičen; zakaj, je v članku pojasnjeno. Poleg tega je iz članka jasno razvidno, da je trditev v naslovu, ki, kot rečeno, omogoča različne sklepe, izrekel predsednik sindikata Glosa Renato Jenček. V članku je novinarka navedla tudi pojasnilo (odhajajoče) upravnice Tine Kosi, ki je novinarki potrdila, da je strokovni svet zavrnil program, hkrati pa je pojasnila, da je strokovni svet le posvetovalno telo, da njegova mnenja niso zavezujoča ter da je strokovna komisija ministrstva za kulturo, v kateri naj bi po navedbah Tine Kosi sedelo bistveno več gledaliških strokovnjakov, program za prihajajočo sezono ocenila z oznako »vrhunsko«. Bralec si je torej lahko sam ustvaril mnenje, v kolikšni meri je pomembno to, da je strokovni svet repertoar zavrnil.
Dejstvo, da tisti bralci, ki niso naročniki in so na spletni strani Dela videli samo naslovje in povzetek, iz česar bi lahko sklepali, da ni jasno, ali bo repertoar izveden, ne zadeva novinarke.
NČR lahko obravnava samo članek v celoti. NČR meni, da novinarka ni navedla zavajajočih in netočnih informacij in zato ni kršila 1. člena. Prav tako ni kršila 10. člena, saj ne naslov kot podnaslov, ki sta, kot rečeno, pomensko odprta, ne potvarjata vsebine članka.

Razsodišče tudi ni našlo argumentov za kršitev 3. člena. Novinarka je imela na voljo pisno mnenje igralskega ansambla, iz katerega je razvidno, da je bil ansambel zelo nezadovoljen z oblikovanjem repertoarja. V članku je to mnenje korektno povzela. Navedla je citat, iz katerega je razvidno, da je (po mnenju ansambla, ne novinarke) nesprejemljivo že tretjo sezono zapored igrati več predstav za enega ali dva igralca; da jih skrbi predstava Oblast teme, ki naj bi jo režirala Maša Pelko, in da mladi igralci velikokrat odidejo prav zaradi neprimernega repertoarja. Zapisana mnenja sama po sebi, neposredno, niso hude obtožbe. Informacija o tem, da se je vodstvo odločilo za predstave z majhnim številom igralcev zaradi covidne krize, bi bilo sicer dobrodošla dopolnitev predstavljenega mnenja ansambla, a ne glede na to – mnenje ansambla je pomembno, novinarka pa ga je, kot rečeno, korektno povzela. Razsodišče tudi meni, da zgolj iz navedenih obtožb ansambla ni mogoče sklepati, da delodajalec ne zagotavlja dela zaposlenim in s tem krši zakone, kar bi lahko bila huda obtožba. Iz navedb ansambla je nedvoumno jasno le to, da jim oblikovanje repertoarja oziroma igralskih zasedb ni všeč. Razsodišče zato meni, da novinarka, ki v zvezi z obtožbami ansambla ni pridobila odziva vodstva, ni kršila 3. člena kodeksa.

Novinarka ni kršila 1. in 3. člena niti v delu, v katerem je povzela informacije o Maši Pelko oziroma predstavi Oblast teme. Novinarka ni imela razloga, da ne bi verjela virom, med drugim bodočemu upravniku gledališča Golobu in sindikalistu Jenčku. Povedali so ji, da nekaterih igralcev, ki so bili predvideni v zasedbi, ni več v gledališču in da Pelkova noče režirati te drame. Ker informacije ni mogla preveriti pri Maši Pelko, je zatrjevano v zvezi z režijo relativizirala z uporabo besede menda. NČR meni, da bi članek bil celovitejši, če bi se obrnila tudi na vodstvo gledališča, ki bi ji lahko pojasnilo, da predstava Oblast teme definitivno bo na sporedu, saj so z režiserko in drugimi sodelujočimi že sklenili avtorske pogodbe in plačali pol honorarja. Kljub temu pa NČR meni, da je novinarka na podlagi informacij, pridobljenih pri načeloma kredibilnih virih, korektno povzela razloge, na podlagi katerih je bralec lahko sklepal, da se pri tej predstavi zapleta. Zato ni ugotovilo kršitve 1. in 3. člena.

Glede objave odgovora v Delu se razsodišče ne izreka, saj to ni v njegovi pristojnosti.