Peter Jančič proti Mihaelu Šuštaršiču, odgovornemu uredniku Siol.net

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik), Irena Brejc, Ranka Ivelja, Sonja Merljak Zdovc, Peter Merc in Nataša Štefe (članice in člani), je na seji 29. junija 2023 v primeru Peter Jančič proti Mihaelu Šuštaršiču, odgovornemu uredniku Siol.net, odločilo, da urednik ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Peter Jančič proti Mihaelu Šuštaršiču, odgovornemu uredniku Siol.net

Povzetek pritožbe:
Peter Jančič, nekdanji odgovorni urednik Siol.net, se pritožuje zaradi »spremembe članka in umika komentarja brez soglasja avtorja«. Mihaelu Šuštaršiču, odgovornem uredniku Siol.net, očita, da je kršil 29. člen Kodeksa novinarjev Slovenije zaradi posegov v besedila. Ker je novi urednik umaknil tudi navajanje in povezave do virov, pa naj bi v zvezi s 25. členom kodeksa, ki prepoveduje združevanje oglasnih in novinarskih besedil, prekršil še 6. člen kodeksa.

Pritožnik opisuje: »Novi odgovorni urednik medija Siol.net Mihael Šuštaršič je po prevzemu položaja v celoti umaknil kolumno “Posilstva in droge afere radiator”, ki je bila objavljena 28. 8. 2022, onemogočil pa je tudi dostop do dela članka z naslovom “Le prijateljstvo novinarja RTVS z vladnim funkcionarjem ali prikrit konflikt interesov? #video”, ki je bil objavljen 24. 8. 2022. V kolumno (urednik trdi, da celo v vse zapise) pa je urednik dodatno posegel brez soglasja avtorja, ko je umaknil povezave na vire, to je na novinarske članke, iz katerih so bili črpani podatki in kjer je bralcem dostopnih več podatkov. Odgovorni urednik Siol.net Šuštaršič je tekst “Le prijateljstvo novinarja RTVS z vladnim funkcionarjem ali prikrit konflikt interesov?, ker je umaknil večino vsebine, s tem pomensko spremenil, kolumno pa je v celoti umaknil. Sam trdi, da tekstov ni umaknil, da jih je le arhiviral. A arhivski, torej v preteklosti že objavljeni teksti, so na Siol.net prosto dostopni še desetletje.«

Jančič v pritožbi piše, da odgovorni urednik Siol.net o spremembah objavljene in javnosti dostopne vsebine in o umiku celotnega članka ni pridobil njegovega soglasja in da ga o tem ni niti obvestil. Dodaja še, da spor sproža tudi zaradi tega, »da bi odpravili dilemo, ali sme po predčasnih političnih menjavah na vrhu uredništev medijev v državni in paradržavni lasti urednik za nazaj spremeniti uredniško politiko in po tihem, brez obveščanja avtorjev, umakniti tekste, ki niso všeč trenutni oblasti«.

Pritožnik še piše: »Ko gre za poseg v več kolumn in člankov, iz katerih je novi odgovorni urednik umaknil navajanje virov in povezav nanje, novi urednik trdi, da se navajanje, povezave do virov v podjetju TSmedia zaračunava. Kodeks v 6. členu pravi: “Novinar mora, kadar je le mogoče, navesti vir informacije”. V 25. členu pa je prepovedano, da bi novinarji zaračunavali za svoje delo, denimo za navajanje virov svojih besedil ali za povezave do obsežnejših tekstov ali baz podatkov. Da bi se povezave do novinarskih tekstov drugih medijev ali baz podatkov državnih institucij v uredništvu zaračunavalo, kar trdi urednik, je neresnično. To se ni dogajalo. Zaračunava se kvečjemu povezave na oglasne vsebine. A tega ne počne uredništvo.« Jančič navaja, da tudi za te spremembe odgovorni urednik ni niti poskusil pridobiti soglasja avtorja. Ob tem omenja še svojo komunikacijo z upravo, z Irmo Gubanec, ki je Jančiča prosila za pojasnila, zakaj v svojih besedilih navaja vire in povezave do njih. Jančič trdi, da je Irmo Gubanec opozoril, čeprav mu ni povedala, da namerava poseči v njegovo besedilo, da bi bil morebitni poseg cenzura zaradi političnih razlogov, ker gre za povezave na raziskovalne članke, ki kažejo nepravilnosti pri delovanju oblasti in posameznih strank. Jančič ob tem poudarja, da Irma Gubanec nima pristojnosti za posege v tekste.

Pojasnilo NČR: Irma Gubanec je direktorica TSmedia, ta družba je med drugim lastnica in upravljalka portala Siol.net. Gubanec je tudi članica uprave Telekoma Slovenije, ki je lastnik družbe TSmedia.

Povzetek odgovora Mihaela Šuštaršiča na pritožbo

Odgovorni urednik portala Siol.net zavrača očitke Petra Jančiča zaradi arhiviranja dveh njegovih prispevkov, objavljenih na portalu Siol.net 24. 8. 2022 in 28. 8. 2022, kot neutemeljene.
Šuštaršič pojasnjuje, da Jančičeva prispevka nista izpolnjevala osnovnih standardov novinarskega dela, saj sta slonela na nepreverjenih informacijah in nista izkazala zadostnega javnega interesa za objavo. Predstavljala sta jasen primer javnega sramotenja osebe, kar je lahko tudi kaznivo dejanje, in po njegovi oceni v več točkah kršila Kodeks novinarjev Slovenije. »Da prispevka nista več dostopna javnosti, je odprava teh kršitev, ne pa moja kršitev 29. člena kodeksa,« je prepričan Šuštaršič, ki zavrača tudi Jančičevo pritožbo zaradi umika hiperpovezav na Jančičeve novinarske članke na portal Spletni časopis, ki ga vodi Peter Jančič. Po mnenju Šuštaršiča so bile te povezave prikrito oglaševanje, v odgovoru še dodaja, da pritožnik za preusmerjanje internetnega prometa na konkurenčni portal, ki ga vodi sam, ni imel dovoljenja delodajalca, da ni bilo nobene komercialne pogodbe, »zato ni razloga, da bi mu podjetje še naprej omogočalo brezplačne preusmeritve na njegov portal in so bile tudi zato te povezave odstranjene v celoti«.

Šuštaršič pojasnjuje, iz česa izhaja Jančičev očitek, da je kršil 6. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, v katerem piše, da »mora novinar, kadar je le mogoče, navesti vir informacije«. Šuštaršič je namreč iz Jančičevih kolumen umaknil hiperpovezave na njegove tekste na portalu Spletni časopis, ki ga sicer vodi sam (oz. je odgovorna oseba).

Vodstvo družbe TSmedia je Šuštaršiča kot odgovornega urednika Siola obvestilo, da je pritožnik, ko je bil še odgovorni urednik Siola, v svoje članke, objavljene na portalu Siol, dodajal hiperpovezave do vsebin na spletni strani Spletnega časopisa, ki ga izdaja Zavod za svobodo izražanja, odgovorna oseba pa je Peter Jančič. Šuštaršič je bil obveščen, da je to pritožnik počel brez soglasja družbe TSmedia, izdajatelja Siola, da je bil Jančič zaradi tega v konfliktu interesov, »saj je bil v vlogi odgovornega urednika portala Siol in hkrati direktor omenjenega zavoda, ki je imel neposredno premoženjsko korist od opisanega ravnanja na škodo TSmedia«. Šuštaršiča so obvestili, da je bilo na ta način v obdobju od januarja 2021 do novembra 2022 na Spletni časopis preusmerjenih približno 46.500 klikov. »TSmedia vsakemu interesentu za preusmeritve prometa sicer zaračuna določen znesek za vsak klik na povezavo (po trenutnem ceniku 0,25 evra). Mihael Šuštaršič še piše, da v dokumentaciji podjetja ni bilo nobene komercialne pogodbe o sodelovanju z Zavodom za svobodo izražanja oziroma Spletnim časopisom.

»Če zanemarimo, da je šlo pri dejanju pritožnika za kršitev prepovedi konkurenčne dejavnosti in morda celo kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja, je povsem jasno, da je bilo v interesu izdajatelja TSmedia, da se tovrstna dejavnost nemudoma preneha in pritožniku onemogoči nadaljnje pridobivanje premoženjske koristi. S tem sem se kot odgovorni urednik Siola strinjal,« je zapisal Šuštaršič, ki je odredil umik vseh hiperpovezav iz člankov pritožnika na Spletni časopis in posledično tudi na druge komercialne medije, ki so lahko konkurenca portalu Siol.net. Odgovorni urednik portala Siol.net še pravi, da pri večini povezav, ki jih je uporabil pritožnik, ni šlo za »navajanje virov«, ampak za prikrito oglaševanje njegovih lastnih tekstov na Spletnem časopisu, katerega direktor je, namen tega početja pa je bilo tudi dvigovanje prepoznavnosti Spletnega časopisa.

Šuštaršič je prepričan, da z umikom hiperpovezav na Jančičev članek ni prekršil 6. člena, saj s tem ni bila odstranjena povezava na vir informacije, ampak na sekundarno informacijo.
Ker v povezavi s kršitvijo 6. člena kodeksa Jančič omenja tudi 25. člen, se Šuštaršič odziva še na to. Če je Jančič uporabil hiperpovezavo, je ta vodila na njegove članke, objavljene na portalu Spletni časopis. Edini, ki objavlja na tem portalu, pa je pritožnik. Šuštaršič meni, da je po njegovi oceni Jančič prekršil 25. člen kodeksa, ko je v svojih člankih načrtno preusmerjal internetni promet na portal, ki ga vodi. »Pod pretvezo »navajanja vira informacije«, ki to dejansko ni bilo, je prikril oglasno vsebino, ki je bralca odpeljala na drugo, konkurenčno spletno stran, ki jo vodi sam, « piše Šuštaršič, ki izpostavlja, da je imel Jančič od tega koristi, zavrača pa tudi Jančičev očitek, da Siol »zaračunava povezave do novinarskih tekstov drugih medijev ali baz podatkov«. Iz TSmedia so namreč Jančiču jasno sporočili, da »so bile njegove hiperpovezave na Spletni časopis prepoznane kot kršitev prepovedi konkurenčne dejavnosti in morda celo zloraba položaja«.
Mihael Šuštaršič pojasnjuje, da založnik na portalu Siol.net sicer res omogoča hiperpovezave in to tudi zaračuna, kar so Jančiču sporočili z namenom ugotovitve višine povzročene poslovne škode, da pa to nikakor ne pomeni, da založnik in uredništvo omogočata plačljive hiperpovezave v novinarskih vsebinah, s čimer bi mešala novinarske in oglaševalske vsebine.

Šuštaršič še zagotavlja, da se je ravno zaradi tega, da bi preprečil tovrstno prepletanje in kršitve 25. člena kodeksa, odločil za novo uredniško navodilo, da se hiperpovezave v novinarskem besedilu lahko uporabljajo le za primarne vire informacij in, če je le mogoče, ne na komercialne spletne strani. Če se torej avtor sklicuje na sodbo sodišča, lahko brez težav objavi povezavo na spletno stran, kjer je objavljeno besedilo sodbe. »Če res ne gre za ekskluzivno in ključno vsebino, pa ni mogoče več vključiti hiperpovezave na recimo konkurenčni medij, ampak morajo avtorji vir navesti »tradicionalno«, v besedilu ali s fotografijo,« razlaga v odgovoru Šuštaršič.

Mihael Šuštaršič, odgovorni urednik portala Siol.net, se je 11. novembra 2022 odločil, da sporna članka umakne iz javne objave, ker sta »v nasprotju z novinarsko etiko in namenjena zgolj javnemu sramotenju osebe zaradi njegove spolne usmeritve«. Po njegovem mnenju je takšna besedila mogoče iz dostopa javnosti umakniti kadarkoli, ne glede na politiko, na kar namiguje pritožnik. Šuštaršič še zagotavlja, da se za arhiviranje člankov ni odločil zaradi »pritiska oblasti«, kar v pritožbi omenja Jančič, in da ne izvaja po tihem cenzure za obdobje, ko ni vodil uredništva, kar mu tudi očita pritožnik. Piše še, da sta članka shranjena v uredniškem sistemu, sta nespremenjena, nista pa več dostopna širši javnosti, saj odgovorni urednik odgovarja za vsako objavljeno informacijo« (18. člen zakona o medijih) in da nikakor ne želi tvegati ne kazenskega pregona ne sodnega spora zaradi člankov, ki jih sicer ni objavil on, a je kot odgovorni urednik lahko še vedno odgovoren za širjenje spornih informacij.

Mihael Šuštaršič v svojem odgovoru podrobno utemeljuje, zakaj se je odločil za umik in arhiviranje članka in kolumne, ki ju je napisal Peter Jančič. Šuštaršič poudarja, da je v obeh primerih glavni razlog za umik dejstvo, da je Peter Jančič objavil nepreverjene govorice o zasebnosti osebe, o kateri piše.

SKLEP:

Mihael Šuštaršič ni prekršil 6., 25. in 29. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev: Novinarsko častno razsodišče uvodoma pojasnjuje, da zaradi varovanja zasebnosti v povzetkih pritožbe in odgovora nanjo, pa tudi v razsodbi in njeni obrazložitvi ne navaja identitete oseb in povzetkov besedil, ki pomenijo poseg v zasebnost.

Peter Jančič je v besedilu z naslovom »Le prijateljstvo novinarja RTVS z vladnim funkcionarjem ali prikrit konflikt interesov?« in v kolumni »Posilstva in droge afere radiator«, ki nista več javno objavljena, po zagotovilih odgovornega urednika Siol.net Mihaela Šuštaršiča pa sta v celoti arhivirana, pisal o domnevnem razmerju med novinarjem TV Slovenija in vladnim funkcionarjem, »ki naj bi bilo več kot prijateljstvo«, kar naj bi po njegovem mnenju v času »upora na TV Slovenija« predstavljalo navzkrižje interesov. O tem, ali gre res za intimno partnerstvo, je Peter Jančič celo uradno poizvedoval, a sta mu iz obeh ustanov (ministrstvo za kulturo in RTV Slovenija), kjer sta osebi zaposleni, pojasnili, zakaj na taka vprašanja ne odgovarjajo. Jančič je javni interes za objavo teh govoric utemeljeval s členom kodeksa, ki pravi, da mora novinar, če je vpleten v dogodke, o katerih poroča, in je v konfliktu interesov, to razkriti ali se iz poročanja izločiti. NČR se strinja z odgovornim urednikom portala Siol.net, ki v odgovoru navaja, da novinar, o katerem v obeh besedilih piše Jančič, sploh ni poročal o dogodkih, v katere naj bi bil vpleten, da se torej iz poročanja ne more izločiti in da ni nobenega razloga, zaradi katerega bi moral razkrivati svojo zasebnost. Poseg v posameznikovo zasebnost, tudi če gre za javno ali relativno javno osebo, je namreč upravičen le, če javni interes pretehta nad varovanjem in spoštovanjem njegove zasebnosti. V konkretnem primeru NČR ni prepoznalo javnega interesa, zaradi katerega bi bila objava članka, pa tudi tistega dela kolumne, v katerem Jančič piše o novinarju in njegovem domnevnem partnerju ter morebitnem navzkrižju interesov, v skladu s kodeksom. Ali drugače: ta objava je v nasprotju s Kodeksom novinarjev Slovenije, kar je po mnenju razsodišča tehten razlog za umik članka.

Na podlagi pritožbe in odgovora nanjo NČR sklepa, da je bila kolumna »Posilstva in droge afere radiator« že takoj v celoti umaknjena, v članku »Le prijateljstvo novinarja RTVS z vladnim funkcionarjem ali prikrit konflikt interesov?« pa so bile očitno najprej odstranjene hiperpovezave, kasneje pa je bilo umaknjeno tudi besedilo v celoti. Razsodišče ugotavlja, da Mihael Šuštaršič z umikom besedil ni prekršil 29. člena kodeksa, saj ta člen ne govori o umikanju besedil, temveč o tem, da nihče ne sme novinarju brez soglasja pomensko spremeniti ali predelati prispevka. Peter Jančič namreč v pritožbi navaja, da v 29. členu, katerega kršitev očita odgovornem uredniku Siol.net, piše: “Nihče ne sme novinarju brez soglasja pomensko spremeniti, umakniti ali predelati prispevka …” Jančič je besedo umakniti dodal kar sam. Ne moremo torej govoriti o spremembah v člankih ali posegih vanje, če gre za umik javne objave članka.

NČR hkrati poudarja, da je odgovorni urednik pristojen tudi za vsebine v spletnem arhivu, zato umikanja besedil ne moremo vedno in počez ocenjevati kot cenzuro ali politične pritiske, na kar namiguje pritožnik. Za umik obeh spornih člankov namreč Šuštaršič navaja tehtne dokaze, da so v obravnavanih besedilih kršitve novinarskega kodeksa. Ker je v drugem Jančičevem besedilu odgovorni urednik pred umikom najprej odstranil hiperpovezave, pa NČR po pregledu hiperpovezav v članku »Le prijateljstvo novinarja RTVS z vladnim funkcionarjem ali prikrit konflikt interesov?«, to besedilo z navedbami povezav je pritožbi priložil Jančič, ugotavlja, da z odstranitvijo teh povezav članek ni bil pomensko spremenjen. Mihael Šuštaršič, odgovorni urednik Siol.net tako tudi z začasno odstranitvijo hiperpovezav ni kršil 29. člena Kodeksa novinarjev Slovenije. Peter Jančič v pritožbi piše, da naj bi bil hkrati s hiperpovezavami v tem članku odstranjen tudi sporni del, v katerem se Jančič ukvarja z novinarjem RTV in vladnim funkcionarjem, a dokaza za to razsodišču v pritožbi ni posredoval, zato razsodišče o tem ni razsojalo.

Razsodišče ni presojalo o očitkih, ki so povezani s poslovno politiko lastnika oziroma upravljalca portala Siol.net, posebej pa opozarja, da je treba novinarsko in tržno dejavnost medija strogo ločevati, zlorabe z objavljanjem povezav, kakršne v odgovoru omenja odgovorni urednik portala Siol.net, pa dosledno preprečevati. NČR v primeru obravnavane odstranitve dveh prispevkov avtorja Petra Jančiča ni prepoznalo prepletanja ali združevanja novinarskih in oglaševalskih vsebin, kar pritožnik očita odgovornemu uredniku. Razsodišče zato ni ugotovilo kršitve 25. člena kodeksa.
Pritožnik še piše, da je urednik z odstranitvijo linkov umaknil tudi navajanje in povezave do virov. NČR ocenjuje, da besedila, h katerim usmerjajo hiperpovezave v članku »Le prijateljstvo novinarja RTVS z vladnim funkcionarjem ali prikrit konflikt interesov?«, niso viri, ampak dodatne informacije, razlage, razširitve, navajanje podrobnosti, zato NČR ne ugotavlja kršitve 6. člena.
Razsodišče opozarja, da se je treba poseganja v arhive spletnih medijev vedno lotevati s tresočo roko. Šuštaršič v odgovoru piše: »Z umikom člankov v arhiv – kar sicer res ni redna praksa na Siolu – sem se izognil »pomenskemu spreminjanju ali predelavi prispevka«, sem ju pa umaknil iz splošnega dostopa javnosti in se s tem izognil temu, da sem še vedno odgovoren za širjenje sporne vsebine na portalu. Še vedno pa sta članka v nespremenjeni obliki dostopna tistim, ki bi zanju zaprosili in za to izkazali relevanten interes (npr. raziskovalcem).«

Na Siolu pod naslovoma člankov, ki sta predmet pritožbe, najdemo kratko besedilo brez navedbe avtorja in s povezavo na članek, a s klikom na ikono ugotovimo, da članek ne obstaja. Zaradi transparentnosti in v skladu s 16.a členom Kodeksa novinarjev Slovenije bi v takem primeru od portala pričakovali pojasnilo javnosti, zakaj je bil članek umaknjen in pod kakšnimi pogoji je umaknjeno besedilo dostopno, korektno pa bi bilo tudi, da bi urednik o umiku člankov obvestil tudi avtorja. Razsodišče še ocenjuje, da je bilo predvsem umikanje članka »Le prijateljstvo novinarja RTVS z vladnim funkcionarjem ali prikrit konflikt interesov?« netransparentno, saj tudi iz podrobnejših opisov v pritožbi Petra Jančiča in odgovora Mihaela Šuštaršiča ni jasno, kaj, kako in kdaj se je odstranjevalo pred dokončnim umikom članka iz javno dostopnih vsebin spletnega medija.