Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik), Sonja Merljak Zdovc, Sanja Gornjec, Irena Brejc in Peter Merc (člani in članice), je na seji 15. junija 2023 v primeru Sindikat novinarjev Slovenije proti novinarki in voditeljici Vidi Petrovčič (Televizija Slovenija) razsodilo, da je novinarka kršila Kodeks novinarjev Slovenije. Nataša Štefe se je izločila iz odločanja.
Primer: Sindikat novinarjev Slovenije, zanj Mojca Zabukovec, proti novinarki in voditeljici Vidi Petrovčič (TV Slovenija)
Sindikat novinarjev Slovenije, zanj Mojca Zabukovec, (v nadaljevanju pritožnik), očita novinarki in voditeljici Televizije Slovenija (TVS) Vidi Petrovčič, da je 29. novembra 2022 z urejanjem in vodenjem oddaje »RTV danes in jutri« kršila 3. in 4. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju kodeks). Pritožba podrobno popisuje potek pogovora v oddaji, predvajani v živo ob 21.05 na 1. programu TVS, zlasti med voditeljico in psihiatrom Bojanom Zalarjem.
Po uvodni napovedi voditeljice Petrovčič naj bi v oddaji govorili o noveli Zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki je bila predmet referendumske presoje, »kdaj bo uveljavljena tudi v praksi in kaj to pomeni za javni zavod RTV Slovenija«. Njeni gosti so bili Lenart Kučić (ministrstvo za kulturo), Igor Kaučič (Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani), Andrej Grah Whatmough (generalni direktor RTVS), Uroš Urbanija (direktor TVS) in Bojan Zalar (Psihiatrična klinika Ljubljana).
Kot oddajo povzema pritožnik, je po predvajanem krajšem posnetem pogovoru z ministrico za kulturo voditeljica prvo vprašanje v studiu, kako gleda na kampanjo, ki je bila po njenih besedah »težka, umazana«, zastavila generalnemu direktorju psihiatrične klinike. Bojan Zalar je dejal, da kampanje prav posebej ni spremljal, a jo je vendarle pokomentiral; govoril je o kaosu, turbulentnem prostoru, slučajnih rešitvah in o tem, da (na splošno) »veliko ljudi dela zgolj za svojo korist«.
Ko so govorili o posledicah referendumske odločitve volivk in volivcev, ki so podprli sprejetje novele, je direktor TVS Urbanija dejal, da imajo v »hiši posamezne težave« in med drugim zaposlenim očital nespoštovanje delavnopravne zakonodaje, češ da je treba v službo tudi prihajati, delati in spoštovati hierarhijo. »Če ti urednik odredi neko delo, ga je potrebno narediti, ne pa, da te preprosto ni,« njegove beseda povzema pritožnik.
Sledilo je »malce psihološko« vprašanje, kot se je izrazila Petrovčič, za psihiatra Bojana Zalarja: »Tu imamo več interesov, vztrajanje na nekih interesih, kaj menite, za kakšen pojav gre? Pravzaprav smo priča tudi, mogoče bi lahko rekli, v kolektivu je tak nemir, je nek mobing, mobing med zaposlenimi, med enimi, ki stavkajo, na tiste, ki ne stavkajo, ne upošteva se pravzaprav pravice, da pač ne stavkaš. A razumete? To je neko, ene izredne razmere so resnično. Kaj bi morali storiti in kako bi lahko rešili nek tak tim, da bi spet delali? Do česa je prišlo? Kako so se lahko intelektualci znašli v takih razmerah, da objavljajo take nenavadne laži na spletu, da tako blatijo kolege?« Direktor psihiatrične klinike je spet govoril o kaotičnih razmerah, zablodah in zastrupljenem okolju; da »očitno prevladujejo čustva«, o »interesnih polih«, o »zelo bipolarni polarizaciji«, o navideznih argumentih in da se »ukvarjamo z nečim, kar je postranskega pomena, kar tudi ni dejavnost te hiše.« (V pritožbi so večkrat navedeni dobesedni zapisi vprašanj in odgovorov.)
Voditeljica se je nato obrnila na pravnika Kaučiča: »Kako seveda zdaj vzpostaviti delovne odnose med ljudmi, odnose, ki so bili tako porušeni. Kakšno zamisel imate vi, načrt?« In nato spet vprašala psihiatra Zalarja, ali smo »priča veliko mogoče potlačene jeze, nekih frustracij, čému smo pravzaprav priča, da je ta komunikacija tako nizka«. V odgovoru se je Zalar vrnil k tematiki »intenzivnih čustev, kot so jeza, agresije in vsi ostali negativni atributi«, ki da pridejo na dan, v zaključku pa je omenjal vzpostavljanje reda in avtoriteto. Voditeljica je nato izrazila presenečenje nad nepriznavanjem avtoritet in ga vprašala: »Recimo, če je nekdo postavljen na položaj direktorja, urednika, nekoga, ki odloča in ki tudi odgovarja za te odločitve, mu kar na lepem nekdo ne priznava avtoritete. Za kaj gre v tem primeru?« Psihiater Zalar je odgovoril, da gre za tako imenovane psevdološke satelite, da se nekateri čutijo tako močne, da lahko oponirajo vodstvu: »Zdaj, ali je to sindikat, ti se čutijo močne, potem lahko predsednik sindikata dobi posebno moč, tudi napram direktorju.«
Po navedbah pritožnika je že vabilo voditeljice gostom v oddajo vsebovalo hude obtožbe zoper stavkajoče novinarke in novinarje na RTVS. V njem je pisalo, da bo v oddaji govora o »najpomembnejšem, psihološkem vprašanju, kako ponovno vzpostaviti delovne odnose med ljudmi, ki so bili deležni mobinga, etiketiranja in socialnega izključevanja s strani stavkajočih novinarjev«.
Pritožnik piše, da sta se sindikat novinarjev in stavkovni odbor novinarskih sindikatov RTVS odzvala v javnem pismu še pred oddajo, saj predstavniki stavkajočih niso bili med vabljenimi gosti, za njihova stališča jih pred oddajo nihče ni vprašal.
Novinarka in voditeljica TVS Vida Petrovčič je v oddaji (in v vabilu gostom) po oceni pritožnika nedvomno kršila 3. člen kodeksa. Pritožnik je prepričan, da so bile v oddaji izrečene hude obtožbe zoper stavkajoče na RTVS, ki jim voditeljica ni oporekala, ali jih je sama izrekala v živo (in zapisala v vabilu). Odziva stavkovnega odbora in SNS na hude obtožbe, zapisane v vabilu, v oddaji ni upoštevala, čeprav sta ji hkrati poslala svoja stališča, ki jih v oddaji ni predstavila.
Vida Petrovčič je po mnenju pritožnika kršila tudi 4. člen kodeksa, ko je zamolčala informacije, pomembne za razumevanje obravnavane teme. V oddaji so govorili tudi o stavki, sindikatih, mobingu in stavkajočih, pri tem pa njihovega pogleda na obravnavano temo (stavko) niso predstavili. Voditeljica ni vključila niti v javnosti dostopna dejstva in okoliščine, ki so pripeljale do stavke dela zaposlenih: kontinuirane pritiske vodstva na zaposlene in stavkajoče, tudi z zlorabljanjem disciplinskih postopkov, in primere poseganja v poklicno avtonomijo. Sporočilo oddaje, ki so ga dobili gledalci in gledalke, je bilo zato enostransko; stavkajoči so bili predstavljeni kot »psevdološki sateliti«, v zvezi z njimi so se omenjale besede »agresija, jeza in vsi drugi negativni atributi«, pri čemer so bili stavkajoči, ki se že mesece borijo za avtonomno novinarstvo na RTV in boljše delovne pogoje, v oddaji diskriminirani zaradi sindikalnega delovanja in članstva v sindikatih. Namesto da bi Vida Petrovčič v oddaji zavzela nevtralno pozicijo voditeljice pogovora, se je v nasprotju s poklicno novinarsko etiko ter standardi televizijskega novinarstva postavila na stran poslovodstva RTVS, ki pritiska na stavkajoče, ovira njihove stavkovne aktivnosti, grozi z izgubo dohodka in služb ter zaposlene javno šikanira, navaja pritožnik.
Novinarka in voditeljica Vida Petrovčič je na pritožbo odgovorila.
Uvodoma Petrovčič razsodišču zastavi postopkovno vprašanje in zahteva dokaz, da je resnično prejelo pritožbo na praznični dan 26. decembra 2022, ko je dela prost dan. Zahteva tudi, da se iz odločanja o predmetni zadevi zaradi objektivnosti in videza nepristranosti izločijo članice ali člani NČR, ki so s stavko na RTVS kakorkoli povezani. Predlaga tudi, da NČR pritožbo zavrne kot neutemeljeno.
Vida Petrovčič glede očitanih kršitev kodeksa v odgovoru pojasnjuje, da oddaja »RTV Slovenija danes in jutri«, ki je bila na sporedu 29. novembra 2022, ni govorila o stavki novinarjev in njihovih stavkovnih zahtevah, pač pa o novem zakonu o RTVS, kot več tovrstnih oddaj pred tem. Stavka novinarjev še traja in, kot kaže, se bo z zahtevami stavkajočih ukvarjalo novo vodstvo, je zapisala novinarka. Če bi v katerikoli oddaji na RTVS v času novinarske stavke javno soočali stališča ene in druge strani ter s podatki in dokazi pretresali verodostojnost njihovih argumentov, bi po mnenju Vide Petrovčič lahko oslabili pogajalske pozicije novinarskih sindikatov. Če bi v oddajo povabili stavkajoči sindikat, bi morali povabiti tudi druga dva reprezentativna sindikata, ki se ju novi zakon prav tako dotika, njihovi člani pa ne stavkajo in stavke ne podpirajo, piše voditeljica v odgovoru na pritožbo. Pojasnjuje, da je bil predstavnik ministrstva za kulturo Lenart Kučič v oddajo vabljen, ker je ministrstvo ustanovilo nekakšno skupino za mediacijo oziroma lajšanje pogajanj med vodstvom in novinarskim sindikatom.
Petrovčič ugotavlja, da je način komunikacije, ki ga uporabljajo novinarski sindikati pri svojih zahtevah, ves čas na meji dopustnega in sprejemljivega. Po njenih navedbah so na spletu »stavkajoči novinarji z imenom in priimkom ali anonimno razširjali neresnice in žaljivke o kolegih, ki niso stavkali«. Nad njimi, še posebej nad mlajšimi kolegi, so izvajali mobing, če ti niso želeli stavkati. Na svojih javnih shodih so imeli plakate z demoniziranimi podobami nestavkajočih kolegov, blatenja tistih, ki ne stavkajo, je še vedno mogoče brati na družbenih omrežjih. Društvo novinarjev Slovenije in Sindikat novinarjev Slovenije se do teh napadov na kolege nista nikoli opredeljevala, se nanje odzvala ali se od njih vsaj ogradila. Tako opisuje in vidi razmere Vida Petrovčič.
Izpostavila je izjavo Helene Milinković, ki vodi koordinacijo novinarskih sindikatov RTVS, na javnem zborovanju pred RTV hišo 14. novembra 2022: »Ne bomo pristali ne na šikaniranje ne na poniževanje, ne na deprofesionalizacijo poklica. Tisti, ki to zagovarjajo, naj odidejo takoj. Javnost jim ne zaupa, zaposleni jim ne zaupajo. Gospodar, odpokliči svoje pse!« S tem je, kot piše Petrovčič, izzvala veliko ogorčenje v javnosti, češ da je sovraštva in sovražnega govora v naši državi preveč. Javnost se sprašuje, kako so lahko poklicni novinarji, torej intelektualci, padli tako globoko, ugotavlja Vida Petrovčič.
»Tak način komunikacije novinarskih sindikatov je zelo verjetno tudi razlog, da nobena druga živa oddaja na RTVS, denimo Tarča, ni pripravila javne razprave in soočenja sindikalne in vodstvene strani, saj bi se razprava lahko sprevrgla v nasilno javno obračunavanje,« je zapisala. 29. novembra 2022 je koordinacija sindikatov javno zahtevala prisotnost v oddaji, ki ni govorila o stavki, pač pa o novem zakonu o RTVS, kar je po mnenju Vide Petrovčič nedopusten pritisk na novinarsko in uredniško svobodo. Zapisala je še, da je pred oddajo na službeni elektronski naslov dobila nekaj sovražnih dopisov in groženj.
Novinarka v nadaljevanju trdi, da so bili z dogajanjem pred oddajo in o javnih kritikah oddaje pred njeno objavo seznanjeni tudi gostje, med njimi klinični psiholog dr. Bojan Zalar. V oddajo je bil vabljen, da skuša strokovno analizirati pojave in nakazati pot pomiritve med sodelavci. Kot direktor javnega zavoda ima izkušnje na področju timskega vodenja, pojasnjuje Vida Petrovčič, ki še dodaja, da Zalar razprave o zakonu sicer ni podrobno spremljal, vedel pa je za javno objavljene kritike oddaje, še preden se je ta zgodila, kar ga je verjetno spodbudilo k ocenam, ki jih je izrekel v oddaji. Njegove analize in ocene so bile splošne in niso temeljile na oceni posameznikov na RTVS, saj jih dr. Zalar ne pozna, piše Petrovčič, ki meni, da je Zalar kot klinični psiholog zgolj ocenil osebno motiviranost in obnašanje v okoliščinah, ki so lahko podobne televizijskim. Vida Petrovčič je prepričana, da s strani dr. Zalarja nikakor ni šlo za hude obtožbe, pač pa za »splošne strokovne psihološke ocene katerihkoli posameznikov in njihovega vedenja, kjerkoli in kadarkoli«. Njegova strokovna analiza je bila splošna, zato ni bilo potrebe po nasprotnem mnenju ali celo iskanju odzivov po oddaji, na očitke iz pritožbe odgovarja Petrovčič, ki piše, da v oddaji ni bilo zamolčanega nič bistvenega za obravnavano temo. »Razlogi in motivi za stavko sindikatov so javnosti znani in jih je v času predreferendumske politične kampanje sindikatov v celoti ponotranjila. Prosto komentiranje sindikalnih stavkovnih zahtev ni prepovedano, sodi k svobodi govora, ki jo lahko izvaja kdorkoli brez sindikalne cenzure. Nobenega razloga ni, da ne bi smel katerikoli strokovnjak, tudi dr. Bojan Zalar, o tem javno razpravljati,« je prepričana Vida Petrovčič.
Dodaja še, da po predvajanju oddaje niti sindikat novinarjev niti kak posameznik uredništvu nista podala zahteve za popravke oziroma prikaz nasprotnih dejstev.