13. 12. 2023

BrainTrip Ltd. proti Diani Zajec (Zdravstveniportal.si)

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik), Sonja Merljak Zdovc, Nataša Štefe, Ranka Ivelja in Irena Brejc (članice), je na seji 29. junija 2023 v primeru BrainTrip Ltd. proti novinarki Diani Zajec razsodilo, da je novinarka kršila Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: BrainTrip Ltd. proti Diani Zajec (Zdravstveniportal.si)

David Sarkić, direktor družbe Družba BrainTrip Ltd. (pritožnik), se pritožuje zaradi prispevka novinarke Diane Zajec (novinarka) »Demenca je huda bolezen, ki zahteva pravočasno in celovito strokovno obravnavo – zato je vsakršno zavajajoče oglaševanje, vključno z neutemeljenim obljubljanjem zgodnje diagnostike, povsem nedopustno«, objavljenim 24. 1. 2023 na spletem portalu Zdravstveniportal.si . Očita ji kršitev 1. , 3. in 4. člena Kodeksa novinarjev Slovenije (kodeks).
Kršitve se po mnenju pritožnika prepletajo, šlo je za hude obtožbe, pritožnik se do njih ni imel možnosti opredeliti, zamolčane so bile ključne informacije. Prispevek obravnava presejalni instrument BrainTrip Dementia Index Test – BDI test (test). Novinarkine kršitve naj bi bile v tem, kar po mnenju pritožnika »izhaja iz članka«:
Pritožnik pravi, da test ni bil predstavljen in oglaševan kot test za diagnosticiranje in zdravljenje demence. Novinarka ni ločila presejalne metode od diagnosticiranja in zdravljenja. Diagnoza in zdravljenje sta v domeni zdravniške stroke in samo zdravniki smejo diagnosticirati bolezni ter predpisovati zdravila. Test pa ni ne diagnostična naprava ne zdravilo, temveč presejalni test za demenco. S tem je novinarka kršila 1. člen kodeksa, ker je zamolčala za razumevanje teme ključne informacije pa tudi 2. člen kodeksa.
Pritožnik trdi, da je test prestal večletna testiranja in da strokovnjaki niso izpostavili metodoloških težav, ki bi omajale veljavnost testa. Test je v EU od leta 2021 medicinsko certificiran presejalni test za demenco, torej tudi v Republiki Sloveniji. Novinarka ni dovolj skrbno preverila dejstev in je kršila 1. člen kodeksa. Pritožnika je hudo obtožila, ko mu je očitala nestrokovnost in neuvrstitev testa med presejalne teste in je po mnenju pritožnika kršila 3. člen kodeksa,
Pritožnik trdi, da so bila za test kot presejalni instrument pridobljena vsa dovoljenje za začetek trženja, torej ne gre za orodje, ki je še v preizkušanju. S tem naj bi novinarka kršila 1. člen kodeksa. Kot pojasnjuje pritožnik, potrebuje test nadaljnji razvoj zaradi tega, da bo lahko postal tudi diagnostična in ne zgolj presejalna naprava, medtem ko za potrebe presejanja nadaljnji razvoj ni potreben. Ker je novinarka to zamolčala, je po mnenju pritožnika kršila 2. člen kodeksa. Kršila je tudi 3. člen kodeksa, saj pritožniku očita preuranjeno trženje in ga hudo obtožuje.
Pritožnik poudarja, da gre za medicinsko certificiran test s certifikatom. Kot takšnega ga tudi trži. Kot del projekta Pomni je test prejel dovoljenje Etične komisije Znanstveno raziskovalnega središča Koper (ZRSK). Novinarka je kršila 1. člen kodeksa, ker ni skrbno preverila informacij ter 3. člen kodeksa, ko mu je očitala lažno trženje in neupoštevanje strokovnih ter etičnih opozoril.
Pritožnik pri očitkih o kršitvah 1. in 3. člena kodeksa poudarja, da novinarka napak ni odpravila in pritožniku ni dala možnosti, da se do hudih obtožb opredeli tudi potem, ko se je obrnil nanjo.
Pritožbi je pritožnik priložil
– sporni prispevek, 24. 1. 2023
– prvi odziv na prispevek, 30. 1. 2023
– poziv za umik članka, 31. 1. 2023
– Certifikat DVC-MT-21-05-000368 – Medical Device Registration Letter, Malta, Ministry for Active Ageing, Medicines Authority, 25. 5. 2021
– Dovoljenje etične komisije – ZRS Koper, 29. 3. 2022

Novinarka Diana Zajec je na pritožbo odgovorila:
Novinarka meni, da je o kršenju strokovnih, normativnih in pravnih pravil s področja presejalnega testiranja za zgodnje odkrivanje bolezni poročala korektno in v skladu z novinarsko etiko. V Sloveniji je za presejalno testiranje in medicinsko raziskavo potrebno vnaprej pridobiti pozitivno mnenje Komisije RS za medicinsko etiko (KME). Podjetje BrainTrip je to zaobšlo in je teste komercialno tržilo. Na to sta javno opozorila prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predsednik strokovnega sveta in Štefanija L. Zlobec, predsednica združenja za pomoč obolelim z demenco in njihovem svojcem Spominčica – Alzheimer Slovenija (Spominčica) v posebni izjavi, mdr.:
– V zadnjem času se na slovenskem tržišču pojavljajo ponudbe načinov za zgodnjo diagnozo in ‘zdravljenje’ Alzheimerjeve demence, kar v javnost, zlasti pa med bolnike in oskrbovalce vnaša nemir, predvsem pa upanje tudi tam, kjer ga znanost (še) ne more potrditi.
– Primer take situacije je nedavna predstavitev rezultatov raziskave Pomni, kjer so bile predstavljene značilnosti novega presejalnega testa za oceno kognitivnih sposobnosti zdravih starejših. V nekaterih medijih se je nato pojavila trditev, da se je test ‘izkazal za učinkovito metodo za zgodnje presejalno odkrivanje demence’.
– Ob tej priložnosti je bilo sicer jasno poudarjeno, da na tej stopnji test s strani stroke ni potrjen (prof. dr. Zvezdan Pirtošek) in da je pri takih raziskavah potrebna previdnost in etična občutljivost (Štefanija L. Zlobec).
– Kljub temu pa je na spletni strani podjetja zapisano, da je ‘razvilo novo metodo za zgodnje presejalno odkrivanje demence’ in jo že komercialno trži.
– Spominčica (…) nasprotuje (…) promociji in komercialnemu trženju diagnostičnih testov ali zdravljenj, preden jih stroka ne ovrednoti kot etične in učinkovite.
Novinarka pravi, da naslov in prispevek izpostavljata bistvo izjave Spominčice. V prispevku je opozorila na nesprejemljive prakse, med katerimi je tudi presejalni test podjetja BrainTrip. To potrjuje tudi mnenje KME o strokovno-etičnih postopkih, ki bi jim podjetje morali zadostiti pred uporabo testov, a jih je obšlo s pridobitvijo mnenja institucije, ki za to ni pristojna, in jih je začelo tržiti. Z mnenjem KME je Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS) seznanila vse člane in jih opozorila na strokovno nedopustne ter moralno in etično nesprejemljive ponudbe samoplačniških presejalnih testov.
Novinarka pojasnjuje, je poročala o opozorilu stroke in zagovornika pravic bolnikov na kršitev podjetja BrainTrip, obenem pa je opozorila tudi na druge zavajajoče primere oglaševanj neobstoječih zdravil in zdravljenj. Zapisala je resnična, preverjena in neizpodbitna dejstva. Novinarka poudarja, da v prispevku podjetja BrainTrip ni navedla z imenom. Po objavi njenega prispevka so se zganile tudi pristojne ustanove.
V nadaljevanju novinarka odgovarja na očitke pritožnika v pismih, ki jih je dobila od njega, vendar te niso del objavljenega prispevka, zato NČR tega dela njenega odgovora ne povzema.
Novinarka pojasnjuje, da sta izraza »diagnostični test« in »zdravljenje« uporabila avtorja izjave Spominčice, medtem ko je ona uporabljala izraz »presejalni test« in ponekod »test«. Poimenovanje »test« brez »presejalni« pa je večkrat uporabljeno tudi na spletni strani pritožnika.
V prispevku je jasno zapisala, da sta trditve, ki jih pritožnik očita njej, izpostavila avtorja javne izjave, saj ju je tudi ustrezno citirane. Njen zaključek, da metoda pritožnika še ni dobila »strokovne zelene luči« izhaja iz izjave prof. dr. Pirtoška, da »na tej stopnji test s strani stroke ni potrjen«. O tem, da pritožnikov test potrebuje nadaljnji razvoj, je pisala že marca 2022, ko ji je to pojasnil vodja raziskav in razvoja v podjetju BrainTrip. Poleg tega je na spletni strani projekta Pomni podjetja BrainTrip med odgovori na pogosta vprašanja navedeno, da je »BDI test (..) trenutno v končnih fazah testiranja in kot tak seveda (še) nikjer ni uveden v pravo klinično rutino«. Metoda je torej predmet nadaljnjih raziskav in razvoja. Zato je upravičeno zapisala, da je »teže razumeti njihov poskus, s katerim so še vedno preizkuševano orodje že začeli prodajati kot medicinsko certificiranega in po vseh kakovostnih uzusih verodostojnega«.
Novinarka navaja prof. dr. Alojza Ihana, ki je v kolumni (Delo, 17. 2. 2023) razgrnil neetično ravnanje za kakršnega se je odločil pritožnik. Ihan je mdr. zapisal: »Nedavno je KME objavila stališče v zvezi s presejalnim testiranjem, ki ga v Sloveniji kot novo metodo za zgodnje presejalno odkrivanje demence oglašuje in komercialno ponuja podjetje BrainTrip. Gre za test, ki temelji na metodi elektroencelografije, ki meri električno aktivnost možganov. Po promocijski ceni 99 evrov naj bi človek, ki ima skrbi glede demence, pomiril svoj strah ali pa, v primeru opozorilnega rezultata, obiskal zdravnika … Podoben problem je pred nekaj leti nastal s samoplačniškimi genetskimi testi. Takrat se je tudi pri nas pojavilo nekaj podjetij, ki so začela tržiti kitajske genske teste kot hamburgerje …«.
Novinarka je odgovoru na pritožbo priložila:
– Oglas BDI Presejalni test za demenco, Test demence Ljubljana (Pomni.si podjetja BrainTrip), popust 1. 12. 2022 – 31. 1. 2023, posnetek zaslona
– ZZS, spletna objava, oglaševanje zdravstvenih storitev s popusti je prepovedano, 17. 1. 2023, posnetek zaslona
– Spominčica – Alzheimer Slovenija, Presejalni test za demenco: izjava, 24. 1. 2023, posnetek zaslona
– KME RS, Stališče o presejalnih testiranj (…), 15. 2. 2023
– Delo, kolumna, prof. dr. Alojz Ihan, 17. 2. 2023

SKLEP:

Novinarka Diana Zajec je kršila 3. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, 1. člena ni kršila, kršitve 2. in 4. člena pa razsodišče ni obravnavalo.

Obrazložitev: NČR ni obravnavalo domnevnih kršitev 4. člena kodeksa, ki ga pritožnik našteva med členi, ki naj bi jih novinarka kršila, ker v obrazložitvi pritožbe pritožnik v opisih domnevnih kršitev vsebino 4. člena pripisuje 2. členu kodeksa, izrecno pa 4. člena z vsebino očitkov na nobenem mestu ne navede. NČR tudi ni obravnavalo morebitnih kršitev 2. člena kodeksa, saj ga pritožnik po vsebini povzema kot 4. člen kodeksa. NČR vsebinsko ne posega v pritožbe in ne ugiba, kaj je pritožnik morda imel v mislih, saj je dokazno breme na strani pritožnika. NČR se tudi ne opredeljuje do neobjav odgovorov na prispevke, kar ureja Zakon o medijih. Zato je NČR obravnavalo le morebitne novinarkine kršitve 1. in 3. člena kodeksa.

NČR je ugotovilo, da dva pritožnikova dokaza nista tisto, za kar jih pritožnik imenuje. Domnevni »Certifikat« je potrdilo o registraciji medicinskega pripomočka BrainTrip Cognitive Index (25. 5. 2021, Ministrstvo za aktivno staranje Republike Malte), domnevno »Dovoljenje etične komisije« ZRS Koper pa je sklep etične komisije, da Inštitutu za kineziološke raziskave ZRSK daje soglasje k izvedbi raziskave z naslovom POMNI (Presejalno Odkrivanje deMence z Nevrološkimi Indikatorji) (29. 3. 2022, Znanstveni svet ZRSK). Pritožnikova trditev, da je test na ravni EU od leta 2021 certificiran presejalni test za demenco, ne pomeni, da je tudi v Republiki Sloveniji, saj pritožnik pred trženjem testa ni pridobil obveznega dovoljenja Komisije RS za medicinsko etiko. Obenem je pritožnik test tržil s popusti, kar je po mnenju Zdravniške zbornice RS prepovedano. S povzemanjem opozorilne izjave zastopnice Spominčice in nevrologa prof. dr. Zvezdana Pirtoška je novinarka posvarila javnost, pri čemer pritožnika oz. njegovega podjetja ni omenjala. Novinarka je samo na enem mestu v citatu iz pogovora s predstavnikom podjetja BrainTrip iz marca 2022 (pri čemer pri citatu podjetja ni navedla) zapisala naziv BDI test.

Novinarka ni uporabila po mnenju pritožnika zavajajočih izrazov »diagnostični test« in »zdravljenje«, temveč sta ju uporabila podpisnika opozorila javnosti. Novinarka je v prispevku uporabljala le izraza »presejalni test« in »test«, pri čemer je izraz »test« brez »presejalni« uporabljan tudi na spletni strani pritožnika. Poleg tega pa se novinarkin prispevek ne ukvarja zgolj z BDI testom ne s podjetjem BrainTrip, temveč z javnim opozorilom Spominčice in Pirtoška o tem, da sta zavajajoče oglaševanje in neutemeljeno obljubljanje zgodnje diagnostike nedopustna. S svojim prispevkom je novinarka opozorila na za javnost pomemben negativen pojav in relevantno tematiko. To potrjuje le nekaj dni po njenem prispevku objavljen komentar dr. Alojzija Ihana na isto temo. Novinarki zato ni mogoče očitati, da ni preverila točnosti informacij ali da je zagrešila napake, ki bi jih morala priznati in popraviti, torej ni kršila 1. člena kodeksa.

Kršila pa je 3. člen kodeksa, saj je pritožnika hudo obtožila. Ni sicer navedla imena podjetja niti imena zakonitega zastopnika – pritožnika. Imenovala ga je zgolj kot »nosilca projekta Pomni«, vendar pa je iz vsebine prispevka pritožnika lahko prepoznati. Novinarka je v prispevku preko sogovornikov in drugih virov dobro utemeljila očitke pritožniku, vendar pa bi po mnenju razsodišča in v skladu s kodeksom kljub temu morala pridobiti tudi njegov odziv.

Novinarka je razložila, da so ob javni predstavitvi testa zdravniška stroka in združenje za pomoč ob demenci takoj opozorili na nedopustno trženje testa, celo po akcijski ceni, za kar test še nima uradnega dovoljenja pristojne komisije ministrstva za zdravje oz. je po razlagi zdravniške zbornice katerikoli zdravstveni pripomoček prepovedano prodajati na akcijah. Novinarka je sicer objavila za javnost pomembna dejstva, na katera so opozorili stroka in združenje, pritožnikovo dejavnost pa je preverila na njegovi spletni strani. Razpolagala je tudi z dokazi, da pritožnik test trži, a ga v Sloveniji še ne bi smel, da ga kot samoplačniško zdravstveno storitev ponuja po akcijski ceni, kar je prepovedano, ter ga označuje kot certificiranega, čeprav ni. Razpolagala je tudi z opozorilom stroke in zagovornikov pravic bolnikov, da je tovrstno ravnanje zavajajoče in predstavlja kršitev veljavnih pravil. Kljub temu, da je pritožnik v pritožbi z navajanjem domnevnih dovoljenj oz. certifikatov za trženje testa v Sloveniji poskušal zavesti tudi NČR, pa je bila ta pred objavo prispevka za navedene hude obtožbe, čeprav je šlo za dokazana dejstva, v skladu s kodeksom dolžna pridobiti odziv pritožnika.

Gradivo primera
Obravnavani členi
Medij
Akterji
Povezane vsebine
Arhiv razsodb