Alenka Bratušek proti novinarju TV Slovenija Gašperju Petovarju

Obrazložitev:
Novinar Gašper Petovar je prispevek »Ministrica črnograditeljica – počitniško hišico legalizirala šele letos«, ki je bil objavljen 4. 7. 2023, pripravljal na podlagi pisanja spletnega portala Trma.si v juniju 2023. Pri presojanju kršitve je razsodišče najprej ugotovilo, da je Alenka Bratušek v času objave prispevka, pritožbe na NČR in odločanja razsodišča na položaju ministrice za infrastrukturo in s tem absolutno javna oseba. Novinar je ministrico obtožil spornih dejanj in dvojnih meril, njen odziv pa je na terenu posnet s kamero kot telefonski pogovor novinarja s pritožnico. Njegovi vprašanji se nanašata na pravni status nepremičnine.

– Gašper Petovar z mobilnim telefonom v roki vpraša: »Je legaliziran?«
– Slišimo odgovor Alenke Bratušek: »Zdaj po novem je legaliziran.«
– Petovar: »Od kdaj pa?«
– Bratušek: »Ja, od letos.«

Novinar pa ni objavil njenega odziva na hude obtožbe o dvojnih merilih in »spornih rabotah«, kar se nanaša na to, da naj bi ministrica kršila predpise in ravnala v nasprotju s svojimi izjavami v primeru Maher. V prispevku novinar ne omenja, da je poskusil pridobiti odziv Alenke Bratušek na hude obtožbe. Pritožnica namreč trdi, da glede teh obtožb novinar ni iskal njenega odziva. Za razumevanje primera je pomembna tudi objava odziva in prikaza nasprotnih dejstev na podlagi Zakona o medijih, kar je spletni medij MMC, ki je 4. julija 2023 povzel prispevek Petovarja v Dnevniku na TVS, objavil tri dni kasneje. https://www.rtvslo.si/slovenija/popravek-infrastrukturna-ministrica-alenka-bratusek-je-bila-lastnica-crne-gradnje/674421 Iz vsebine popravka je razvidno, da je bila ministrica pripravljena odgovoriti novinarju na vprašanja, povezana z omenjenimi hudimi obtožbami, ki jih je Petovar objavil v prispevku, a je novinar očitno z njimi ni seznanil in ni poskusil pridobiti njenega odziva. Razsodišče ugotavlja, da je novinar Gašper Petovar kršil 3. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Pri posnetku novinarja, ki po telefonu govori z ministrico, lahko gledalec dobi vtis, da gre za dogovorjeno posneto izjavo ministrice. Pritožnica pa zatrjuje, da je novinar o tem, da telefonski pogovor snema zvočno in slikovno, ni obvestil. Alenka Bratušek je kot ministrica najvišja predstavnica izvršilne oblasti in s tem absolutno javna oseba, kar pomeni, da je njena pravica do zasebnosti lahko v določenih okoliščinah zožena, vendar pa razsodišče ugotavlja, da bi jo moral novinar v tem primeru seznaniti s snemanjem pogovora oziroma javnosti v prispevku pojasniti razloge, zakaj ji tega ni razkril. V obrazložitvi kršitve 14. člena pritožnica dodaja, da novinar za takšno snemanje ni imel niti predhodnega pritrdilnega mnenja odgovornega urednika.

Sogovornica sicer ni nasprotovala snemanju telefonskega pogovora, a se novinar v tem primeru ne more sklicevati na tiho privolitev. Novinarsko častno razsodišče je podrobneje pojasnilo tiho privolitev že leta 2012: »Na tiho privolitev pa se po mnenju NČR ni mogoče sklicevati, če snemana ali fotografirana oseba ne more ugotoviti, da je snemana ali fotografirana, in zato ne more izraziti svojega nestrinjanja (na primer zato, ker novinar oziroma snemalec ni jasno pokazal, da jo snema…« https://novinar.com/novica/novinarsko-castno-razsodisce-pojasnjuje/
Snemanje je po kodeksu dovoljeno, ko gre za informacije, ki so v interesu javnosti, in jih novinar drugače ne bi mogel pridobiti. Razsodišče ocenjuje, da novinar ni uporabil vseh dovoljenih razpoložljivih metod, da bi prišel do informacij, v prispevku pa tudi ni pojasnil, zakaj se je odločil za snemanje telefonskega pogovora brez privolitve. Razsodišče ugotavlja, da je novinar Gašper Petovar kršil 14. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

V prispevku se novinar sprehodi po zemljišču, ki je v lasti pritožnice. Ko pride do vodovodnega jaška, ga odpre, kar pospremi z besedami »Ker naj bi bil med drugim sporen priključek za vodo, odpremo jašek. V javnem interesu je, da zadevi pridemo na čisto. Števca ni.« Pritožnica zatrjuje, da so ti posnetki nastali nedovoljeno in nezakonito. Kodeks določa, da se takšno snemanje lahko izvede, »če informacij, ki so za javnost izrednega pomena, ni mogoče pridobiti drugače,« a mora novinar svoje ravnanje in razloge zanj predstaviti javnosti. Po mnenju razsodišča gre za nedovoljene načine zbiranja podatkov. Gašper Petovar je sicer v prispevku dejal, da je njegovo ravnanje v javnem interesu, a ni pojasnil, če je poskušal najprej pridobiti dovoljenje lastnice za vstop na zemljišče in poseganje v jašek. S tem bi se verjetno tudi izognil napaki, da je – sodeč po kasneje objavljenem odzivu pritožnice na portalu MMC RTV Slovenija – pokazal napačni jašek. Pritožnica trdi, da pravi jašek ima števec za vodo. Razsodišče ugotavlja, da je novinar Gašper Petovar kršil tudi 12. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, ker je na nedovoljen način zbiral informacije, česar ni upravičil z javnim interesom, predvsem pa ne z dokazili, da informacij ni mogel pridobiti na dovoljen način.

Gašper Petovar obravnavani prispevek začne z arhivsko izjavo Alenke Bratušek, ki se nanaša na črno gradnjo, zaradi katere je s položaja ministra za infrastrukturo odstopil Igor Maher, ko je bil minister v vladi Alenke Bratušek. S to izjavo Petovar prispevek tudi konča, ko primerja domnevno sporna dejanja ministrice Bratušek in utemeljuje svojo trditev o njenih dvojnih merilih. V tem delu novinar nedvomno komentira. Tovrsten način dramatičnega stopnjevanja s ponavljanjem izjave, ki ga novinar uporabi za potrditev svojega mnenja, je neobičajen za informativni prispevek in bolj značilen za komentar, ki je interpretativna novinarska zvrst. Razsodišče ocenjuje, da je gledalec lahko ločil med dejstvi in komentarjem, zato novinar ni kršil 15. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.