5. 2. 2024

UKC Ljubljana proti Domnu Mezgu (Nova24TV.si)

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik), Damjana Žišt, Igor Vobič, Sonja Merljak Zdovc, Jure Tepina in Nataša Štefe, (člani in članice), je na seji 11. januarja 2024 v primeru UKC Ljubljana proti novinarju portala nova24tv.si Domnu Mezgu odločilo, da je avtor kršil Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: UKC Ljubljana proti Domnu Mezgu (Nova24TV.si)

Povzetek pritožbe:
UKC Ljubljana (pritožnik), zanj generalni direktor doc. dr. Marko Jug, se pritožuje zoper Domna Mezga, avtorja članka z naslovom Obupani zaposleni na UKC Ljubljana: Korupcija je v zavodu prestopila vse meje, ki je bil objavljen na spletnem portalu nova24tv.si 7. 3. 2023, https://nova24tv.si/slovenija/politika/obupani-zaposleni-na-ukc-ljubljana-korupcija-je-v-zavodu-prestopila-vse-meje/. Pritožnik meni, da je avtor omenjenega članka z neresničnimi in nepreverjenimi objavami kršil 1., 2., 3., 4., 5., 6., 15. in 18. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. Pritožnik meni, da je bil sporni članek napisan z namenom okrnitve ugleda UKC Ljubljana, saj da je bil uporabljen senzacionalističen način pisanja, s katerim je novinar bralce prepričeval o resničnosti trditev, ki niso bile podprte z nobenimi dokazi. Poleg tega naj bi bile trditve v članku podane enostransko. Avtor tudi ni pridobil odziva UKC Ljubljana na zapisane trditve, iz članka pa tudi ni vselej razvidno, ali so neresnične navedbe v članku povzete iz nekega domnevnega poročila ali gre le za komentarje avtorja članka.

Novinar je po mnenju pritožnika kršil 1. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, ker pred objavo članka ni pridobil odziva pritožnika, torej UKC Ljubljana, prav tako ni na kakršenkoli drug način preveril verodostojnost pridobljenih, v članku zapisanih informacij, katerih vir naj bi bilo domnevno javno anonimno pismo. Pritožnik poudarja, da avtor članka informacij ni preveril niti pri najosnovnejših podatkih, kot je pravilno navajanje funkcije zakonitega zastopnika UKC Ljubljana. V navedbi pod drugo fotografijo v članku zakonitega zastopnika UKC Ljubljana imenuje kot vršilca dolžnosti, čeprav očitno avtor članka pozna pravilne podatke, saj ob ostalih omembah navaja drug, pravilen podatek.

Avtor članka je po mnenju pritožnika kršil 2. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, ker je v članku nekorektno in osebno žaljivo predstavil dejstva o generalnem direktorju UKC Ljubljana Marku Jugu oziroma je njegova dejanja označil za nesmiselna, nerazumna in nerazsodna, poleg tega ga je imenoval na slabšalni način, z besedo spoštovani. Generalni direktor je s poročilom seznanil določene notranje organizacijske enote zavoda, zato se pritožniku zdi nadvse žaljiv in neustrezen zapis, »da je to približno tako, kot da bi čakajočemu na sojenje nadzornik predal informacije in ključ do sobe, kjer je ves dokazni material, sam pa bi v vmesnem času šel na malico«.

Pritožnik meni, da je novinar kršil 3. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, ker celoten članek temelji na enostranskem navajanju dejstev, saj avtor povzema hude obtožbe zoper UKC Ljubljana in dodaja lastne komentarje. Avtor članka pred objavo ni pridobil odziva tistih, na katere se nanašajo sporne informacije v članku, in sicer odziva generalnega direktorja UKC Ljubljana Marka Juga, prav tako v članku ni pojasnil, zakaj odziva Juga ni pridobil.

Avtor je kršil 4. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, navaja pritožnik, ker je pri povzemanju oziroma komentiranju v spornem članku zamolčal informacije oziroma jih je navedel na način, da ne izražajo popolne slike dejanskega stanja. Pri navedbi, »da naj bi dr. Janez Poklukar povsem potihoma ukinil službo notranje revizije, izbran zunanji revizor pa ni bil dorasel nalogi«, namreč ni pojasnil, kakšen je bil glavni namen ukinitve. Trditev avtorja, da je Poklukar to storil potihoma, je podana zgolj z namenom senzacionalističnega poročanja, saj je reorganizacija potekala v skladu z vsemi predpisi.

Avtor ob navedbi »Naslednji korak direktorja doc. dr. Marka Juga je bil po njihovih navedbah za mnoge med njimi nepojmljiv (nerazumno in nerazsodno)«, ni pojasnil, na kateri Jugov korak se ta obtožba nanaša. Bralec je lahko šele iz naslednjega odstavka posredno sklepal, da je bila mišljena predaja poročila notranjim enotam, kar pa ni sporno. Z zamolčanjem ključnih informacij za razumevanje dejanskega stanja, pri čemer pa je evidentno, da je namen članka zgolj enostransko lansiranje delnih in nepreverjenih informacij, je avtor članka po trditvah pritožnika kršil omenjeni člen novinarskega kodeksa.

Avtorju članka pritožnik očita kršitev 5. člena Kodeksa novinarjev Slovenije, ker je avtor v članku objavil popolnoma nepotrjene informacije, govorice in ugibanja, ki jih je poudaril na način, da vzbujajo vtis o njihovi resničnosti, zapisane pa so na zavajajoč in na senzacionalističen način. Ta člen Kodeksa novinarjev Slovenije je avtor po mnenju pritožnika kršil že z naslovom članka Obupani zaposleni na UKC Ljubljana: Korupcija je v zavodu prestopila vse meje, kot tudi v izpostavljenem odstavku s podnaslovom V sporne posle vpleten sam generalni direktor Jug? ter v besedilu pod sliko, ki se glasi V koruptivne posle vpleten tudi v. d. generalnega direktorja UKC Ljubljana Marko Jug?. Z omenjenimi spornimi zapisi naj bi avtor članka hkrati kršil tudi 1. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Pritožnik trdi, da je novinar kršil 6. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, ker je v članku le povzemal navedbe iz domnevnega pisma zaposlenih, ki naj bi bilo javno, ni pa pojasnil, na kakšen način naj bi bilo to pismo dostopno javnosti in kako, če sploh, se je avtor javno seznanil z njim. Zato ni mogoče preveriti vira informacij, o katerih piše avtor v omenjenem članku, in pravilnosti povzetkov.

Avtor članka je po mnenju pritožnika kršil 15. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, ker v članku na več mestih ni mogoče ločiti (nepreverjenih) informacij od komentarja avtorja, saj v podnaslovu in podpisom pod fotografijo avtor navaja navedbe iz domnevnega pisma, vendar ločnica med njegovim komentarjem in navedbami (sicer nepreverjenimi), ni jasna. Prav tako ni jasno, ali navedbi »da zaposleni domnevajo, da poročilo izkazuje tudi sledi kaznivih dejanj« in da »nenazadnje posedujejo kopico dokazov, ki to potrjujejo« povzema iz domnevnega pisma ali predstavljajo avtorjevo mnenje oziroma ugibanje. S tem je avtor kršil tudi 5. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, saj zapisani izjavi temeljita le na ugibanju.

Avtor je po mnenju pritožnika kršil tudi 18. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, ker je v članku namigoval na vpletenost generalnega direktorja UKCL v domnevno sporne posle zgolj na podlagi nepreverjenih informacij in govoric ter kljub temu, da se v članku domneva o spornih posli nanašajo na obdobje, še preden je trenutni direktor nastopil funkcijo.

Avtor članka Domen Mezeg (Nova24TV.si) na pritožbo UKC Ljubljana ni odgovoril.

SKLEP:

Razsodišče ugotavlja, da je Domen Mezeg kršil 1., 3. in 15. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, ni pa kršil 2., 4., 5., 6. in 18. člena kodeksa.

Obrazložitev: Domen Mezeg, avtor članka z naslovom Obupani zaposleni na UKC Ljubljana: Korupcija je v zavodu prestopila vse meje, je kršil 1. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, saj svojih navedb v članku ni preveril. V zapisanih trditvah v članku se sicer sklicuje na forenzično poročilo delovanja UKC Ljubljana, ki ga je obravnaval Svet zavoda UKC Ljubljana za zaprtimi vrati, in na javno pismo, ki naj bi ga napisali nekateri zaposleni na UKC Ljubljana, v njem pa naj bi opozarjali na koruptivna dejanja, ki naj bi se dogajala znotraj UKC Ljubljana. Vendar pa trditev iz pisma ni neodvisno preveril pri nobenem drugem viru, tudi pri samem UKC Ljubljana ne. Glede očitkov kaznivih dejanj v UKC Ljubljana bi avtor članka lahko pridobil informacije tudi na policiji ali tožilstvu.
Avtor članka je kršil 3. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. V članku, med drugim že v naslovu, je navedel hude obtožbe zoper UKC Ljubljana in dodal lastne komentarje, pred objavo članka pa na hude obtožbe ni pridobil odziva UKC Ljubljana, prav tako v članku ni pojasnil, zakaj odziva UKC Ljubljana oziroma generalnega direktorja Marka Juga ni niti poskušal pridobiti.

Avtor članka je kršil 15. člen novinarskega kodeksa s trditvami v članku »zaposleni domnevajo, da poročilo izkazuje tudi sledi kaznivih dejanj« in da »nenazadnje posedujejo kopico dokazov, ki to potrjujejo«. Iz omenjenih trditev ni jasno, ali ju je avtor članka zapisal na podlagi domnevnega javnega pisma zaposlenih na UKC Ljubljana ali predstavljata zgolj avtorjevo mnenje oziroma ugibanje. Avtor članka pa ni kršil 15. člena novinarskega kodeksa s podpisom pod prvo fotografijo v članku »Vse več zaposlenih v UKC Ljubljana je obupanih zaradi korupcije«, saj lahko sklepamo, da to izhaja iz domnevnega pisma zaposlenih na UKC Ljubljana. Prav tako ni kršil omenjenega člena z navedbami »Korupcija v UKC je v zadnjih treh letih prestopila vse meje …, so v javnem pismu zapisali obupani zaposleni na UKC Ljubljana«, saj je razvidno, da gre za zapis iz domnevno javnega pisma zaposlenih na UKC Ljubljana.

Pritožnik v pritožbi še navaja, da je avtor z zapisoma »zaposleni domnevajo, da poročilo izkazuje tudi sledi kaznivih dejanj« in »da nenazadnje posedujejo kopico dokazov, ki to potrjujejo« kršil tudi 5. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, saj da zapisani izjavi temeljita le na ugibanju, na kar pa v članku avtor ni posebej opozoril. Po mnenju razsodišča avtor s tem ni kršil 5. člena, saj je bralcu jasno, da gre za nepotrjene informacije iz javnega pisma in ne za preverjene novinarjeve navedbe. Ker pa avtor članka ni preveril navedb iz pisma, je kršil 1. člen novinarskega kodeksa.

Avtor članka ni kršil 2. člena Kodeksa novinarjev Slovenije. Zapisane trditve v članku, da je generalni direktor Jug omenjeno poročilo predal nabavni in pravni službi UKC Ljubljana, res ne moremo enačiti s trditvijo, da »je to približno tako, kot bi čakajočemu na sojenje nadzornik predal informacijo in ključ od sobe, kjer je ves dokazni material, sam pa je v vmesnem času šel na malico«. Vendar pa gre morda za slabo primerjavo, ne pa za osebno žalitev. Trditvi pritožnika, da je avtor članka z navedbama »Naslednji korak direktorja doc. dr. Marka Juga je bil po njihovih navedbah za mnoge med njimi nepojmljiv (nerazumno in nerazsodno)« in »Torej, po zasedanju Sveta zavoda je spoštovani direktor doc. dr Jug predal to poročilo Nabavni službi UKC in Pravni službi UKC!?« prav tako ne predstavljata kršitve 2. člena novinarskega kodeksa. Očitki, da so dejanja direktorja Juga nesmiselna, nerazumna in nerazsodna, po mnenju razsodišča niso osebno žaljivi. Očitki avtorja se namreč nanašajo na dejanja dr. Juga in ne na njegovo osebo. V tem primeru jih lahko razumemo kot kritiko ravnanja. Četudi je ta ostra ali celo neupravičena, je v skladu s kodeksom ni mogoče šteti za osebno žalitev.

Avtor članka ni kršil 4. člena Kodeksa novinarjev Slovenije, saj navedbe pritožnika, ki naj bi dopolnile trditvi avtorja članka, »da je dr. Janez Poklukar povsem potihoma ukinil službo notranje revizije, izbran zunanji revizor pa ni bil dorasel nalogi« in »Naslednji korak direktorja doc, dr. Marka Juga je bil po njihovih navedbah za mnoge med njimi nepojmljiv (nerazumno in nerazsodno)«, po mnenju razsodišča niso ključne informacije za razumevanje obravnavane teme.

Avtor članka ni kršil 6. člena kodeksa. Iz članka je jasno, da je njegov vir javno pismo zaposlenih na UKC Ljubljana.

Avtor ni kršil 18. člena kodeksa, saj se ta nanaša na poročanje o sodnih postopkih.

Gradivo primera
Obravnavani členi
Medij
Akterji
Povezane vsebine
Arhiv razsodb