Stališče/razsodba Novinarskega častnega razsodišča DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Brane Piano (podpredsednik), Ranka Ivelja, Manica Janežič Ambrožič, Sonja Merljak Zdovc, Igor Vobič, Vanja Tekavec in Jure Tepina je na seji 15. februarja 2024 v primeru Aktiv Društva novinarjev Ptuj in Zavod za turizem Ptuj proti novinarju Gorazdu Dominku in urednici Tednika Jeleni Aščić, RTV Slovenija, ugotovilo, da novinar in urednica nista kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.
Primer: Aktiv Društva novinarjev Ptuj in Zavod za turizem Ptuj proti novinarju Gorazdu Dominku in urednici Tednika Jeleni Aščić, RTV Slovenija
Povzetek pritožb:
Aktiv Društva novinarjev Ptuj in Zavod za turizem Ptuj, zanj direktorica Tanja Srečkovič Bolšec, sta se pritožila zoper novinarja Gorazda Dominka, avtorja prispevka o kurentovanju na Ptuju, objavljenega 20. februarja 2023 v oddaji Tednik na RTV Slovenija, in zaradi istega prispevka tudi zoper urednico oddaje Jeleno Aščić. Pod pritožbo se je podpisalo deset članov in članic aktiva.
Po mnenju Aktiva Društva novinarjev Ptuj (v nadaljevanju pritožnikov) sta novinar ter urednica in voditeljica oddaje (v nadaljevanju novinar in urednica ) kršila 1., 2., 4., 10., 15., 17. in 20. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. Zavod za turizem Ptuj je novinarju in urednici očital kršitvi 1. in 2. člena, novinarju pa še kršitev 17. člena.
Pritožniki so uvodoma poudarili, da celotna ekipa – od novinarja, snemalca, montažerja do urednice – skozi celoten prispevek »ni upoštevala osnov novinarskega poklica in kodeksa. Pri pripravi prispevka »naj bi bil namenoma izbran zorni kot omalovaževanja, s poudarkom na pijančevanju. Ne samo z besedami, ampak dodatno podkrepljen z vizualnimi efekti in tudi z glasbo.« Pritožniki navajajo, da je bil prispevek po dveh dnevih umaknjen s spleta in podkastov, »kar kaže na to, da se zavedajo, da so naredili hudo napako.«
Utemeljitve kršitev po členih.
Urednica je v napovedi prispevka povedala, »da ima vsaka vas svoje šege, vsaka malo večja vas pa svoj karneval. Na Ptuju ga imajo že 150 let.«
1. člen naj bi kršila, ker ni navedla točnih podatkov in je omalovaževalno predstavila Ptuj kot vas. Ptuj ni vas, so navedli pritožniki, ampak ena od 12 slovenskih mestnih občin, ki velja za najstarejše mesto na Slovenskem.
Novinar naj bi 1. člen kršil, ker je v prispevku omenil, da »kurentov ni videti«, ta informacija pa ni bila »točna in popolna«. Kot so navedli pritožniki, je bil v petek, ko je novinar snemal prispevek, »tematski večer na Kurentovanju. Šlo je za t. i. ‘nočni spektakel’, ko so se predstavljali grozljivi liki s krampusi na čelu, česar gledalcem ni pojasnil oziroma je zamolčal.
Drugi člen naj bi voditeljica in urednica kršila, ker je povedala, »da ima vsaka vas svoje šege, vsaka malo večja vas pa svoj karneval. Na Ptuju ga imajo že 150 let«, saj ni navedla točnih podatkov, Ptuj pa je omalovaževalno predstavila kot vas. Ptuj ni vas, so navedli pritožniki, ampak ena od 12 slovenskih mestnih občin, ki velja za najstarejše mesto na Slovenskem.
Novinar naj bi 2. člen kršil:
– ker je v prispevku »namerno žaljivo podal (netočen) podatek«, da »kurentov ni videti«. Kot so navedli pritožniki, je bil v petek, ko je novinar snemal prispevek, »tematski večer na Kurentovanju. Šlo je za t. i. ‘nočni spektakel’, ko so se predstavljali grozljivi liki s krampusi na čelu, česar gledalcem ni pojasnil oziroma je zamolčal.
– z osebno žaljivim napisom v zgornjem desnem kotu (‘pitje alkohola škoduje zdravju’). To naj bi dokazovalo, da« je imel novinar namen prikazati, kako obiskovalci Kurentovanja predvsem pijejo«.
– z omenjanjem pol milijona krofov in dodatne gostinske ponudbe, pri tem pa je uporabil »dvoumen izraz ‘naliti si čistega vina’ in spet insinuiral , kako je Kurentovanje eno samo veliko pijančevanje.
Po mnenju pritožnikov je kršitev 2. člena zagrešil, ker je podatke in dejstva predstavljal osebno žaljivo. Osebno žaljivo naj bi predstavil tudi podatek »200 – 300 špricarjev na noč za vse nastopajoče«. Po omembi tega podatka »je novinar znova spraševal samo o popitih količinah alkohola, čemur je sledila anketa »ste že nazdravili?«
– z eksplicitnim namigovanjem na pijančevanje in žaljivim predstavljanjem podatkov. V prispevku je dejal: »popiti alkohol se meri v metrih«; »informacije, koliko metrov so jih obiskovalci popili, nimamo, le nekaj grobih ocen ocen gostincev in naključnih mimoidočih. Omenil naj bi »anketo pri natakarici«, ki na vprašanje, »koliko litrov špricarjev so prodali, nima odgovora«. Starejši gospe, ki naj bi ji bilo vidno neprijetno, pa je zastavil vprašanje, »če je to zadnji špricar«.«
Novinar (s pomočjo montažerja) naj bi žaljivo predstavil podatke, ker je bil v prispevku »uporabljen vizualni montažni efekt z zameglitvijo in uporabo ‘dvojnega vida’«.
– z žaljivo predstavitvijo podatkov, in sicer z izjavo šeme v karnevalski dvorani, ‘nekdanjega nemškega nogometaša Rudija Vollerja’, ki da ga je novinar predstavil kot nevednega pijanca.
Žaljivo uporabo podatkov – in omalovaževanje in norčevanje iz sogovornikov – mu pritožniki očitajo tudi glede vprašanja (»Kaj doda alkohol?«), odgovora (»Malo več energije , da zdržimo celo noč.«) in novinarjevega odziva (»Saj banana da tudi energijo.«) Pritožniki so ob tem retorično zapisali: »A v Ljubljani na koncertih (ali Planici) pa se na zabavah pije voda in je banane?« Enak očitek so mu namenili tudi glede vprašanja sogovornikom »Kaj pa če bi pil vodo?«
– z vprašanjema dežurnemu zdravniku na Ptuju: »Čas Kurentovanja je verjetno specifičen za delavce v zdravstvu?« (odgovor zdravnika je bil: ni bilo veliko obiska, nekaj manjših ekscesov, nič kaj hudega); »Kaj pomeni alkoholni ekscesi? Kaki alkoholni opoj, padci?« Znova naj bi žaljivo predstavil in uporabil podatke.
Novinar naj bi kršil 4. člen , ker je v prispevku omenil, da »kurentov ni videti«. Kot so navedli pritožniki, je bil v petek, ko je novinar snemal prispevek, »tematski večer na Kurentovanju. Šlo je za t. i. ‘nočni spektakel’, ko so se predstavljali grozljivi liki s krampusi na čelu. Gledalcem je novinar po mnenju pritožnikov »zamolčal, da gre za enega od tematskih večerov, na katerem so predstavljeni dotični pustni liki«.
Novinar naj bi 10. člen kršil z objavo pasice v zgornjem desnem kotu (‘pitje alkohola škoduje zdravju’). S to objavo naj bi potrdil, da ne pripravlja prispevka o Kurentovanju, kar je dejal organizatorjem na Ptuju, pač pa prispevek o pijančevanju med največjo etnografsko prireditvijo v Sloveniji.
Urednica je kršila 15. člen , ker je povedala, »da ima vsaka vas svoje šege, vsaka malo večja vas pa svoj karneval. Na Ptuju ga imajo že 150 let«. S to navedbo je izrazila lastno mnenje oziroma lasten komentar, kajti dejstvo je, so zapisali pritožniki, da je Ptuj mesto.
Novinar naj bi 15. člen kršil z omenjanjem pol milijona krofov in dodatno gostinsko ponudbo, pri tem pa je uporabil »dvoumen izraz ‘naliti si čistega vina’ in spet insinuiral, kako je Kurentovanje eno samo veliko pijančevanje. Po mnenju pritožnikov je v tej točki šlo »za novinarjev osebni komentar, ko se je igral z besedami«.
Novinar naj bi po mnenju pritožnikov 17. člen kršil:
– ker »je izbral senzacionalistično poročanje in zavestno izkoristil nevednost medijskega nastopanja pri posameznikih, ki niso vajeni medijske in javne pozornosti«. V prispevku je namreč dejal: »popiti alkohol se meri v metrih«; »informacije, koliko metrov so jih obiskovalci popili, nimamo, le nekaj grobih ocen ocen gostincev in naključnih mimoidočih. Omenil naj bi »anketo pri natakarici«, ki na vprašanje, »koliko litrov špricarjev so prodali, nima odgovora«.
– ker je »izbral senzacionalistično poročanje in zavestno izkoristil nevednost medijskega nastopanja pri posameznikih, ki niso vajeni medijske in javne pozornosti«. Kršitev naj bi zagrešil, ker je starejši gospe, ki naj bi ji bilo vidno neprijetno, zastavil vprašanje, ‘če je to zadnji špricar’. Enako kršitev naj bi zagrešil tudi z omembo podatka »200 – 300 špricarjev na noč za vse nastopajoče«, nakar se »je novinar znova spraševal samo o popitih količinah alkohola, čemur je sledila anketa »ste že nazdravili?«
– z uporabo »vizualnega montažnega efekta z zameglitvijo in uporabo ‘dvojnega vida’«. S tem naj bi spet poudaril, da je bistvo Kurentovanja pijančevanje, podkrepil »senzacionalistično poročanje in zavestno izkoristil nevednost medijskega nastopanja pri posameznikih, ki niso vajeni medijske in javne pozornosti.«
– z izjavo šeme v karnevalski dvorani, ‘nekdanjega nemškega nogometaša Rudija Vollerja’, ki da ga je novinar predstavil kot nevednega pijanca. Očitajo mu »senzacionalistično poročanje« in da je zavestno izkoristil nevednost medijskega nastopanja pri posameznikih, ki niso vajeni medijske in javne pozornosti. Enako kršitev naj bi zagrešil z vprašanjema dežurnemu zdravniku na Ptuju: »Čas Kurentovanja je verjetno specifičen za delavce v zdravstvu? (Odgovor zdravnika je bil: ni bilo veliko obiska, nekaj manjših ekscesov, nič kaj hudega.) in »Kaj pomeni manjši ekscesi? Kaki alkoholni opoj, padci?«
Žaljivost, tudi omalovaževanje in norčevanje iz sogovornikov, mu pritožniki očitajo še glede vprašanja (»Kaj doda alkohol?«), odgovora (»Malo več energije , da zdržimo celo noč.«) in novinarjevega odziva (»Saj banana da tudi energijo.«) Pritožniki so ob tem retorično zapisali: A v Ljubljani na koncertih (ali v Planici) pa se na zabavah pije voda in je banane? Enak očitek so mu namenili tudi glede vprašanja sogovornikom ‘Kaj pa če bi pil vodo?’.
Novinar naj bi 20. člen kršil:
– z eksplicitno uporabo stereotipnega poročanja, češ da gre predvsem za pijančevanje«. Novinar je pri omenjanju pol milijona krofov in dodatne gostinske ponudbe uporabil »dvoumen izraz ‘naliti si čistega vina’ in tako spet insinuiral , kako je Kurentovanje eno samo veliko pijančevanje. 20. člen naj bi kršil tudi z omembo podatka »200 – 300 špricarjev na noč za vse nastopajoče«. Po omembi tega podatka »je novinar znova spraševal samo o popitih količinah alkohola, čemur je sledila anketa »ste že nazdravili?« V prispevku je tudi dejal: »popiti alkohol se meri v metrih«; »informacije, koliko metrov so jih obiskovalci popili, nimamo, le nekaj grobih ocen ocen gostincev in naključnih mimoidočih«. Omenil naj bi »anketo pri natakarici«, ki na vprašanje, »koliko litrov špricarjev so prodali, nima odgovora«. Poleg tega je starejši gospe, ki naj bi ji bilo vidno neprijetno, zastavil vprašanje, ‘če je to zadnji špricar’.
– z uporabo »vizualnega montažnega efekta z zameglitvijo in uporabo ‘dvojnega vida’«. S tem naj bi spet poudaril, da je bistvo Kurentovanja pijančevanje, in poročal stereotipno.
– z izjavo šeme v karnevalski dvorani, ‘nekdanjega nemškega nogometaša Rudija Vollerja’, ki da ga je novinar predstavil kot nevednega pijanca. Tudi v zvezi s to izjavo mu očitajo senzacionalistično poročanje« in da je zavestno izkoristil nevednost medijskega nastopanja pri posameznikih, ki niso vajeni medijske in javne pozornosti. To mu pritožniki očitajo tudi glede vprašanja (»Kaj doda alkohol?«), odgovora (»Malo več energije , da zdržimo celo noč.«) in novinarjevega odziva (»Saj banana da tudi energijo.«) Pritožniki so ob tem retorično zapisali: A v Ljubljani na koncertih (ali v Planici) pa se na zabavah pije voda in je banane? Senzacionalistično poročanje so avtorju prispevka očitali tudi glede vprašanja sogovornikom ‘Kaj pa če bi pil vodo?’ in vprašanj dežurnemu zdravniku na Ptuju: »Čas Kurentovanja je verjetno specifičen za delavce v zdravstvu?« (odgovor zdravnika je bil: »Ni bilo veliko obiska, nekaj manjših ekscesov, nič kaj hudega.«) in »Kaj pomenijo manjši ekscesi? Kaki alkoholni opoj, padci?«
Urednica je 20. člen kršila, ker je povedala, »da ima vsaka vas svoje šege, vsaka malo večja vas pa svoj karneval. Na Ptuju ga imajo že 150 let«. S to navedbo naj bi izrazila vzorec/stereotip, lasten mnogim Ljubljančanom, za katere so vsi kraji in mesta po Sloveniji razen prestolnice vas. In pozabila, da v Ljubljani živi samo 280.000 ljudi ter da pripravlja in objavlja prispevek tudi še za – po njeno – »milijon in 700.000 kmet(avzarov)« po državi.
Pritožniki novinarju očitajo še nespoštovanje slovenskega knjižnega jezika oziroma izrazito rabo »ljubljanščine«, kar da je na nacionalki nedopustno. Kateri člen kodeksa je s tem kršil, niso navedli.
Novinarju (in montažerju) očitajo tudi izbiro glasbene podlage, ki da omalovažuje in ponižuje dejanski pomeni Kurentovanja, s tem pa je resno škodovala ugledu največjega pustnega dogajanja pri nas. Poudarjajo, da so Kurentovi obhodi vpisani tudi na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Kateri člen kodeksa je bil s tem kršen, niso navedli.
Novinar naj bi 2., 17. in 20. člen kršil tudi, ko iz policijskega poročila našteva dogodke, ki so se zgodili v času Kurentovanja, ker da je silil v ljudi in sogovornikom polaga besede v usta, da bi Kurentovanje prikazal kot eno samo pijančevanje.
Tanja Srečkovič Bolšec, direktorica Zavoda za turizem Ptuj, je v pritožbi navedla, da je bila kot direktorica zavedena z napovedjo vsebine prispevka. Novinar je po njenih besedah ob najavi prihoda in v sklopu dogovora o terminu snemanja napovedal, da želi po celotni negativni konotaciji, ki jo je bilo deležno Kurentovanje tedne pred tem, pripraviti prispevek o pozitivni zgodbi in uspehu letošnjega Kurentovanja, tako na javnem delu prireditve kot zasebnem. Izpostavil je – tako direktorica – da bo njegov fokus o pozitivnih učinkih Kurentovanja na Ptuj. Ko je sama odšla s snemanja, »je novinar z ekipo ostal v prostorih TIC-a ter vprašal sodelavca, kje lahko najde pijane ljudi. Sodelavca sta mu povedala, da nikjer, ker da nimajo takšnega tipa dogodka in lokalov v mestu.« V dopolnitvi pritožbe je urednici in novinarju očitala kršitev 1. in 2. člena, novinarju pa še kršitev 17. člena. Urednica je po mnenju pritožnice Ptuj netočno in žaljivo predstavila kot vas, novinar je »zlorabil podatke posnete o Kurentovanju« ter senzacionalistično poročal in zavestno izkoristil nevednost medijskega nastopanja pri posameznikih, ki niso vajeni medijske in javne pozornosti.
Povzetek odgovora:
Gorazd Dominko je na pritožbo odgovoril. Zapisal je, da je nameraval narediti lahkotnejši prispevek, a še vedno vreden programa TVS. Iskreno se je opravičil vsem vpletenim in prizadetim, saj da ni imel namena nikogar razžaliti, niti zmanjševati ali kakorkoli izpodbijati pomena kurentovanja. Prav tako ni prispevka ustvarjal iz zlobe ali želel razvijati teorijo o manjvrednosti Štajercev in jih poniževati. Tudi ni imel namena iz sogovorcev, nevajenih nastopati na terenu, izvabiti najslabše. »Vsak, ki je že kdaj poskušal narediti anketo in dobiti zanimive odgovore (novinar na terenu pa zagotovo izzove sogovornika , sicer bi ostal brez njih), ve, da to ni najlaže.« Sogovornike, pravi, je izbiral naključno in se do vseh obnašal spoštljivo. Kot je zapisal, je bila njegova naloga ne zgolj poročati o »tem osupljivem in vsega spoštovanja vrednem karnevalu«, pač pa poročati objektivno, brez moraliziranja; podobno bi se lotil tudi Planice ali kakšnega drugega večjega dogodka. Alkohol je, je poudaril novinar, najpogostejša in najbolj zlorabljana droga v našem družbenokulturnem okolju, ki zato povzroča največ ekonomskih socialnih in zdravstvenih težav. Gre za enega največjih javnozdravstvenih problemov. Navedel je tudi vrsto zaskrbljujočih statističnih podatkov o posledicah in razsežnostih zlorabe alkohola. In se retorično vprašal: »Mar ni ozaveščanje o posledicah pitja alkohola, predstavljanje realne slike, nekaj, kar si zasluži pozornost?« Kot še navaja, je bilo v Areni Sava Campus težko najti zabave željnih, ki bi v rokah držali brezalkoholno pijačo. Tudi v VIP-prostoru je – tako novinar – alkohol tekel v potokih. Sicer pa je v prispevek vključil tudi izjavo zdravnika na kirurgiji in ugotovitve iz policijskega poročila, ki pa so bile v prid trditvam, da kljub zlorabi alkohola »na Ptuju ni bilo hujšega«. V prispevku je tudi vseskozi poudarjal, da alkoholni opoj ni »štajerski unikum«. Med drugim je dejal: »… vseeno si skušajmo naliti čistega vina, rujna kapljica ob posebnih priložnostih je v Sloveniji nekaj povsem običajnega; kaj je prava mera in kje se je pametno ustaviti, pa je sila relativno.« S stavkom, da se popiti alkohol meri v metrih, je želel biti hudomušen, ne žaljiv, pri tem se je navezoval na izjavo gospoda Milana. Pustno šemo je vprašal, kdo je Rudi Voller, ker za tega nemškega nogometaša prej še ni slišal. Da ni bilo videti kurentov, ni rekel. Rekel je, da jih skorajda ni videti. Glede očitka, da je dogodek omalovaževal z glasbo, se sprašuje, kakšna so pravzaprav merila za neomalovažujočo glasbeno podlago. Kot je še dodal, so se mu po tem prispevku razblinile sanje o sodelovanju z RTV SLO, in vendar je naravni in kulturni dediščini Ptuja prej že večkrat namenil pozornost v različnih oddajah. Po prispevku je bil, kot je navedel, deležen blatenja svojega dobrega imena, pogroma, žalitev …
Glede očitkov direktorice Tanje Srečkovič Bolšec je navedel, da so bila njegova vprašanja v kratkem intervjuju z njo korektna, njenih izjav ni izkrivljal. Njeno zadnjo izjavo je pospremil tudi z nekaj nespornimi mislimi: »Veseli smo dobrih novic, pozitivnih bilanc in veselimo se pomladi …« Poudarja tudi, da zaposlenih ni spraševal, kje najti pijane ljudi, temveč kje je živahno, kje se zbirajo kurenti. In dobil odgovor: v lokalu Sima na Prešernovi ulici. Novinar je priložil tudi mnenje odvetnika Davida Sluge, ki meni, da novinar ni storil ničesar protipravnega. Ali etično spornega. Med drugim je zapisal: »Bistveno je, da vi s svojim prispevkom sodelujete v pomembni družbeni temi, provocirate javno debato v zvezi z njo – kaj pa je problematiziranje prekomernega pitja alkohola kot to? Za vsebino svojega avtorskega dela ste imeli tudi zadostno dejstveno podlago. Če bi utegnil biti prispevek mestoma grob ali celo karikiran, mu to ne odvzame legalnosti in strokovne legitimnosti.«
Urednica Jelena Aščić je odgovorila na pritožbo, vendar pa ni konkretno odgovorila na očitke, kot to zahteva Pravilnik o delu NČR.