Osnovna šola Prežihov Voranc, zanjo v.d. ravnateljice Jelka Kusterle, proti Tini Jereb (Dnevnik)

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik), Damijana Žišt, Vanja Tekavec, Manica Janežič Ambrožič, Igor Vobič, Peter Merc in Sonja Merljak Zdovc (članice in člani), je na seji 7. marca 2024 v primeru Osnovne šole Prežihov Voranc, zanjo v.d. ravnateljice Jelka Kusterle, proti novinarki Dnevnika Tini Jereb ugotovilo, da je novinarka kršila Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Osnovna šola Prežihov Voranc, zanjo v.d. ravnateljice Jelka Kusterle, proti Tini Jereb

Osnovna šola Prežihov Voranc, zanjo v.d. ravnateljice Jelka Kusterle, (v nadaljevanju pritožnica) se je pritožila zaradi prispevka »Afera Jeseniški ravnatelj: Bo moreče vzdušje na šoli zaznamovalo učence?«, ki je bil objavljen 24. 8. 2023 v časopisu Dnevnik.

Pritožnica novinarki očita, da je z objavo prispevka kršila 1. , 2. , 3. , 4. , 5. in 10. člena Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju kodeks).

Po besedah pritožnice je novinarka 1. člen kodeksa kršila, ker je objavila informacije, ki jih je po mnenju pritožnice očitno pridobila iz enega vira (ali mogoče dveh) in ki jih ni preverila še pri ostalih zaposlenih. Ti so svoje mnenje podali na sestanku 24. 8. 2023 na šoli, kjer so brez prisotnosti v prispevku omenjene Jelke Kusterle povedali, da ji zaupajo in jo podpirajo pri delu vršilke dolžnosti ravnateljice.

2. člen je po besedah pritožnice novinarka kršila, ker je »predstavljanje podatkov in dejstev« v prispevku za pritožnico osebno žaljivo, saj novinarka zapiše mnenja svojega vira, ki pritožnico predstavlja tako, kot da s svojim načinom komunikacije prikriva razkrivanje zlorab, da zaradi lastnih interesov ščiti storilca, da je maščevalna in ignorantska do podrejenih, da ji bodo kot v.d. še bolj zrasla krila … »Vse te trditve so v popolnem nasprotju z mojim značajem, ravnanjem in profesionalnostjo,« zatrjuje pritožnica.

3. člen je novinarka po besedah pritožnice kršila, ker ni poskušala pridobiti njenega odziva na obtožbe virov. Celotni prispevek je videla šele po objavi v mediju, čeprav je novinarki povedala, da je pripravljena govoriti le v primeru, da ji bo pred izidom poslala v avtorizacijo »prispevek, v katerem objavlja moje odgovore«. Tega novinarka ni storila, piše pritožnica. V avtorizacijo ji je poslala »le najkrajši del članka, v katerem sem izrazila svoje mnenje, kar sicer lahko dokažemo z elektronskimi sporočili med šolo in novinarko«.

4. člen je novinarka po besedah pritožnice kršila, ker ni nikjer v prispevku zapisala, da se Jelki Kusterle dejanja ravnatelja, ki je v kazenski preiskavi, gnusijo in so v nasprotju s pritožničinimi moralnimi normami.

5. člen je po besedah pritožnice novinarka kršila, ker bi morala bolj poudariti, da so mnenja oz. informacije, pridobljena iz enega ali več virov, osebna, nepreverjena, nepotrjena in »posledica mnenja kolegice, ki šolo toži na delovnopravnem sodišču.«

10. člen pa je po besedah pritožnice novinarka kršila, ker pod nadnaslovom Spolne zlorabe/Afera jeseniški ravnatelj novinarka tri četrtine prispevka nameni njej kot prejšnji pomočnici ravnatelja oz. od sveta šole imenovani vršilki dolžnosti ravnateljice. S tem je po mnenju pritožnice še dodatno škodovala njenemu ugledu in imenu.

Novinarka Tina Jereb je odgovorila na pritožbo.

Glede kršitve 1. člena odgovarja, da je informacije o vzdušju na šoli in o delovanju ravnateljice pridobila in skrbno preverila pri različnih virih, med drugim pri štirih zaposlenih na šoli. Z njo so sami stopili v stik in se ji zaupali. Prav vsi so poudarili, odgovarja novinarka, da so tudi mnogi drugi zaposleni na tej šoli nezadovoljni s komunikacijo in delovanjem pritožnice, a se bojijo izpostaviti. Sodelavce je namreč že na izredni seji 5. julija pozvala, naj o zadevi ne govorijo kjerkoli in s komerkoli. Ker so se bali njenega maščevanja, so ji kot vršilki dolžnosti ravnatelja na izredni seji izrazili podporo, »ker naj ne bi imeli druge izbire« oziroma ker so jim predstavniki sveta šole povedali, da ne »izbirajo novega ravnatelja, ampak so dolžni zagotoviti normalno delovanje vzgojno-izobraževalnega procesa in poslovodenja šole, da premostijo čas do izvolitve novega ravnatelja oz. ravnateljice.«

Novinarka dodaja, da je informacije o delovanju OŠ Prežihovega Voranca pridobila tudi od nekdanje učenke šole, s katero se je pogovarjala o domnevnem spornem ravnanju nekdanjega ravnatelja že v letih, ko je bil še učitelj športne vzgoje. Z dogodkom je bila seznanjena tudi pritožnica, kar je novinarki potrdila v intervjuju.

Novinarka v celoti zavrača tudi očitek, da je kršila 2. člen. V prvem delu prispevka je, kot pravi, korektno poudarila osebni odziv pritožnice na ogorčenje širše javnosti v zadevi nekdanjega ravnatelja, medtem ko je v drugem delu prispevka pojasnila, zakaj tako širša javnost kot njeni viri menijo, da pritožnica zaradi lastnih interesov ščiti domnevnega storilca. V prispevku se je, piše novinarka, profesionalno izognila osebno žaljivemu predstavljanju informacij v zvezi s pritožnico.

Novinarka dodaja, da je iz priložene komunikacije razvidno, da ni kršila niti 3. člena. Pritožnica ni želela odgovarjati na pisna vprašanja, ki jih je novinarka poslala na službeni elektronski naslov pritožnice, zato sta se sestali v zbornici šole, kjer je pritožnica privolila na snemanje intervjuja z diktafonom. Na pritožničino željo ji je novinarka poslala v avtorizacijo izsek iz prispevka, v katerem so objavili pritožničine odgovore na novinarkina vprašanja. Pred objavo je upoštevala njene utemeljene pripombe in popravke, četudi ti niso bili v celoti skladni z izjavami, posnetimi na diktafonu.

Novinarka, dodaja, da svoje delo opravlja profesionalno, zato se je čutila dolžno, da bralcem ne zamolči informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme. V povezavi s 4. členom kodeksa ji pritožnica očita, da ni nikjer v prispevku zapisala, da se ji ravnateljeva dejanja gnusijo. Novinarka poudarja, da je pritožnica na svoj elektronski naslov prejela v avtorizacijo izsek s svojimi izjavami in da je pred objavo prispevka upoštevala njene pripombe in želje – tudi zgornjo pripombo bi, če bi jo pritožnica navedla med svojimi dopolnitvami.

Glede na očitka pritožnice v zvezi s 5. in 10. členom pa novinarka poudarja, da je vse navedene informacije v prispevku pridobila in skrbno preverila pri številnih različnih verodostojnih virih, pri svojem pisanju pa je bila do pritožnice profesionalno korektna. Namen prispevka ni bil škodovati njenemu imenu, ampak javnost obvestiti o bojaznih večjega števila zaposlenih na šoli, ki so stopili v stik z novinarko in izrazili pomisleke glede pritožničinega vodenja šole.

SKLEP:

Novinarka Tina Jereb ni kršila 1., 2., 4., 5. in 10. člena Kodeksa novinarjev Slovenije; je pa kršila 3. člen.

Obrazložitev: Po mnenju razsodišča novinarka ni kršila 1. člena, saj je preverjala informacije pri različnih virih, tudi pri sogovornici. Pritožnica pravi, da je novinarka informacije pridobila pri eni, največ dveh osebah, novinarka pa je v svojem odgovoru navedla inicialke najmanj petih oseb, kar razsodišče napotuje na ugotovitev, da je novinarka preverila točnost informacij.

Po mnenju razsodišča je novinarka kršila 3. člen, saj pritožnice ni seznanila s hudimi obtožbami, ki so jih izrekli drugi sogovorniki (da iz lastnih interesov ščiti storilca, da je maščevalna in ignorantska do podrejenih). Ker s temi obtožbami pritožnica ni bila seznanjena, nanje tudi ni mogla odgovoriti.

Pritožnica je v navedenih izjavah prepoznala tudi kršitev 2. člena kodeksa. Razsodišče ugotavlja, da sicer gre za hude kritike na račun v. d. ravnateljice, ki pa se nanašajo na opravljanje njenega dela in odnos do zaposlenih. Ravnateljica osnovne šole je relativno javna oseba in je kot taka izpostavljena ostrejšemu javnemu nadzoru in kritiki, poleg tega je novinarka v prispevku uporabila pogojnik. Po mnenju razsodišča gre za ostre vrednostne sodbe, ki pa niso osebno žaljive, poleg tega jih je razsodišče kot hude obtožbe že obravnavalo v povezavi s kršitvijo 3. člena kodeksa.

Po mnenju razsodišča novinarka ni kršila 4. člena, saj ni zamolčala informacij, potrebnih za razumevanje teme. Novinarka je pritožnici poslala v avtorizacijo tisti del prispevka, v katerem so bile njene izjave, in pritožnica se ni odločila, da bi to izjavo dodala, čeprav je svoje izjavo na drugih mestih dopolnila.

Po mnenju razsodišča novinarka ni kršila niti 5. člena, saj ni objavljala nepotrjenih informacij in govoric. Pritožnica prav tako ni navedla, katere konkretne informacije naj bi bile nepreverjene in nepotrjene ter posledica mnenja ene osebe, ki je v delovnopravnem sporu s šolo, zato je razsodišče sledilo navedbam novinarke, ki je zapisala, da je vse pridobljene informacije skrbno preverila pri številnih virih. Novinarka je v prispevku omenila več sogovornikov (med njimi starše, zaposlene na šoli in zunanje opazovalce), njihove incialke pa razkrila razsodišču.

Po mnenju razsodišča novinarka ni kršila niti 10. člena, saj nadnaslov ni potvarjal vsebine. Namen nadnaslova v prispevku je, da v dveh ali treh besedah bralcu pojasni, na katero temo se vsebina prispevka nanaša. V tem primeru je dejansko šlo za afero, ki je zapisana v nadnaslovu, četudi je del prispevka namenjen njenemu nadaljevanju. Nadnaslov tako ni potvarjal vsebine prispevka.