United Group, zanj Agencija Propiar, proti Petri Sovdat (Finance)

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik), Damijana Žišt, Vanja Tekavec, Manica Janežič Ambrožič, Igor Vobič, Peter Merc in Sonja Merljak Zdovc, je na seji 7. marca 2024 v primeru United Group, zanj Agencija Propiar, proti Petri Sovdat (Finance), odločilo, da novinarka ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju kodeksa).

Primer: United Group, zanj Agencija Propiar, proti Petri Sovdat (Finance)

Družba United Group se pritožuje zaradi novinarskega prispevka z naslovom »Šolakov United Group za poplačilo dolga prodaja premoženje: je naprodaj tudi Telemach?«, ki je bil dne 2. 2. 2023 objavljen na spletni strani Finance.si. Pritožnik preko pooblaščenca (Propiar) zatrjuje, da je bil članek napisan na način, ki je za bralca zavajajoč, s tem pa naj bi bila povzročena poslovna škoda v obliki zmanjšanja ugleda skupine United Group in družbe Telemach, ki je del skupine.

Povzetek pritožbe

Kršitev 1. člena.
Naslov prispevka, ki je predmet pritožbe, vsebuje vprašanje (»je naprodaj tudi Telemach?«). Po mnenju pritožnika je avtorica prispevka kršila 1. člen kodeksa, ker po prejetem odgovoru pritožnika ni spremenila naslova prispevka in ker navedbe v članku ne predstavljajo objektivnega poročanja, temveč so senzacionalistične, napisane izključno z namenom privabljanja večjega števila bralcev.

Kršitev 2. člena.
V prispevku so med drugim opisani preteklo zadolževanje skupine v obliki obveznic in finančne obveznosti iz tega zadolževanja. Kot vir informacij glede poslovanja družbe in prihodnjih planov družbe avtorica ne navaja konkretnega osebnega imena (predstavnika družbe United Group), ampak namesto tega uporabi izraz »Šolakovi«.
Po mnenju pritožnika je avtorica prispevka kršila 2. člen kodeksa, ker naj bi v celotnem članku namigovala na neuspešno poslovanje družbe United Group in ker je na koncu prispevka, kot vir informacij za prispevek, namesto imena direktorice zapisala »odgovarjajo Šolakovi«.

Kršitev 6. člena.
Z navajanjem vira kot »Šolakovi«, ne pa s točno navedbo imena direktorice, ki je dala uradno izjavo v imenu družbe United Group, je po mnenju pritožnika avtorica prispevka kršila 6. člen kodeksa.

Kršitev 3. člena.
Avtorica prispevka naj bi kršila 3. člen kodeksa, ker v prispevku ni upoštevala dodatnih pojasnil, ki jih je posredovala družba, pri čemer naj bi šlo pri teh dodatnih pojasnilih za odgovor na hude obtožbe na račun pritožnika. Predvsem na namigovanja na prodajo Telemacha in na (pre)veliko zadolženost Skupine United Group, kar naj bi povzročalo poslovno škodo in škodo ugledu obema družbama. Tudi po tem, ko je Jela Krivokapić, vodja za odnose z javnostmi v podjetju SBB Serbia Broadband, poslala dopis vodstva skupine United Group glavnemu uredniku časnika Finance in odgovorni urednici časnika Finance, se ta na dopis ni odzvala, čeprav je dopis vseboval dodatna pojasnila in odziv, ki je osvetlil poslovanje Skupine United Group.

Kršitev 4. člena.
Avtorica prispevka je po mnenju pritožnika kršila 4. člen kodeksa, ker naj bi zamolčala informacije, ki so ključne za razumevanje obravnavane teme. Novinarka je namreč izpostavila samo United Group in na hitro omenila A1, pri tem pa ni dodala, da je prodaja pasivnega dela premoženja trenutno razširjena in običajna poslovna strategija, ki se je poslužujejo mnogi
telekomunikacijski operaterji na evropski in svetovni ravni. Če se je novinarka že sklicevala na članek Bloomberga, objavljenega 12. oktobra 2022, bi prav gotovo morala bolj raziskati situacijo in poiskati relevantne in celostne informacije o tem, kaj se dogaja v branži, o čemer so tuji mediji že pisali.

Odgovor novinarke

Novinarka Petra Sovdat se je odzvala na poziv NČR in zavrnila očitke, da je kršila Kodeks novinarjev Slovenije. V odgovoru je podala še dodatna pojasnila oziroma svoje mnenje.

Novinarka je zatrdila, da ni kršila 1. člena kodeksa, ker je bila napaka glede imena družbe takoj priznana in popravljena.

Prav tako naj ne bi kršila 2. člena, saj v članku ni žaljivih navedb, dejstev ali podatkov. V članku so po mnenju avtorice resnični in pravilni podatki.

Po mnenju avtorice v članku ni nobenih hudih obtožb, odziv na informacije pa je bil pridobljen pravočasno in že objavljen v članku, zato ni kršila 3. člena.

Novinarka trdi, da ni kršila 4. člena kodeksa, ker ni zamolčala nobene informacije, ki naj bi bila ključna za obravnavanje teme. V članku je bil po mnenju avtorice poudarjen odgovor, ki ji ga je poslal pritožnik.

Novinarka ni podala svojega odgovora glede kršitve 6. člena kodeksa.

Avtorica članka je v zvezi s pritožbo izpostavila, da dokumenti, ki jih je pošiljal pritožnik v zvezi z zadevo – to vključuje tudi pritožbo, naslovljeno na društvo novinarjev -, niso podpisani, niti ni jasno, kdo je njihov avtor, saj ne vsebujejo imen. Pojasnila je tudi, da ura, ki je izpisana ob članku na spletni strani, ne pomeni ure objave članka, ampak uro, ko je bilo na tem spletnem mestu možno začeti pripravljati članek. Članek je bil objavljen kasneje isti dan, po prejemu odgovora pritožnika. Po zagotovilih avtorice je to možno dokazati z vpogledom v tehnični sistem.

SKLEP:

Novinarka Petra Sovdat s prispevkom ni kršila 1., 2., 3., 4. in 6. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:
Kršitev 1. člena.
Avtorica prispevka ni kršila 1. člena kodeksa. Sam naslov prispevka vsebuje vprašanje (»je naprodaj tudi Telemach?«), na katerega avtorica v prispevku tudi eksplicitno odgovori (»Telemach ni naprodaj«). Pri tem je ta odgovor zapisan v narekovajih, iz česar bralec lahko sklepa, da gre za odgovor, ki ji ga je posredovala družba.
To, da je avtorica v naslovu navedla vprašanje, na to vprašanje potem v prispevku odgovorila, pri čemer se je pri odgovoru opirala na informacije, pridobljene neposredno od družbe, po mnenju razsodišča ne pomeni objave napačne informacije. To velja tudi v primeru, ko je odgovor na vprašanje iz naslova negativen, kot se je zgodilo v tem konkretnem prispevku.
Do napake pri objavi torej ni prišlo, zato za avtorico ni nastala obveznost priznanja napake in popravka.
Pritožnik je v pritožbi sicer navajal tudi napako avtorice glede objave imena družbe. Vendar te napake ni navajal v kontekstu kršitve 1. člena kodeksa.
Avtorica članka se je v svojem odgovoru opredelila samo do napake pri poimenovanju družbe, ki jo je priznala in popravila. Ni pa se opredelila neposredno do očitka pritožnika v zvezi s kršitvijo 1. člena kodeksa.

Kršitev 2. člena.
Po mnenju NČR avtorica s svojim prispevkom ni kršila 2. člena kodeksa. Besedilo prispevka ne vsebuje namigov na neuspešno poslovanje družbe United Group. To, da v članku opisuje preteklo zadolževanje skupine v obliki obveznic in finančne obveznosti iz tega zadolževanja, ne pomeni da skupina posluje neuspešno. Obstoj dolga ne pomeni nujno finančnih težav družbe, česar se prav gotovo zaveda tudi povprečni bralec Financ (podjetnik, poslovnež). Pri podajanju informacije glede zadolženosti družbe in glede načrtovanega (delnega) poplačila teh obveznosti ne gre za osebno žaljivo predstavljanje podatkov in dejstev.
NČR kot osebno žaljivo ne šteje oznake »Šolakovi«. Za bralca je pomembna informacija, da so bile informacije za članek pridobljene neposredno od družbe. Glede na to, da je gospod Šolak delni lastnik skupine United Group, kar je zapisano tudi v samem prispevku, lahko bralec razume, da so informacijo novinarki posredovali predstavniki družbe United Group. Tudi izraza »Šolakovi« NČR ne razume kot »žaljivega, posmehljivega in nespoštljivega,« kot to v pritožbi trdi pritožnik.

Kršitev 6. člena.
Kljub temu da se avtorica prispevka do tega očitka v svojem odgovoru na pritožbo ni izrekla, NČR meni, da do kršitve 6. člena kodeksa ni prišlo.
Avtorica je kot vir informacij za svoj prispevek navedla »odgovarjajo Šolakovi«, iz česar jasno izhaja, da je informacijo pridobila od družbe. Za samo razumevanje članka in za verodostojnost informacij, navedenih v članku, po mnenju NČR ni bistveno, ali bi namesto »Šolakovi« v prispevku pisalo osebno ime direktorice zaposlene v United Group, ki je konkreten odgovor podala. Oznaka »Šolakovi« je razumljena kot retorična figura, ki omogoča poenostavitev razumevanja vsebine prispevka, konkretneje razumevanje vira informacij za prispevek.
S tem, da je avtorica zapisala, da so odgovor podali »Šolakovi«, je vir informacij naveden. S tem ni prišlo do kršitve 6. člena.

Kršitev 3. člena.
Po mnenju NČR prispevek ne vsebuje nobenih hudih obtožb. Avtorica je v prispevek vključila informacije, ki jih je pridobila z odgovorom družbe, zato ni kršila 3. člena kodeksa.

Kršitev 4. člena.
Avtorica prispevka ni kršila niti 4. člena kodeksa, saj pri pripravi prispevka ni zamolčala nobene informacije, ki naj bi bila ključna za obravnavanje teme.
Avtorica je sama zapisala, da se konkurenčna družba A1 poslužuje enakega pristopa prodaje pasivne infrastrukture. Že samo iz tega lahko povprečen bralec razume, da gre za način poslovanja, ki ni nenavaden v telekomunikacijski industriji.
V prispevku je avtorica pojasnila, da gre pri prodaji tovrstne infrastrukture za trend v industriji. Celoten odstavek, v katerem je to zapisala, je v narekovajih, iz česar bralec razume, da gre za citiranje vira. Kdo je vir, pa je pojasnjeno na koncu prispevka (»Šolakovi«).