5. 4. 2024

Srebrna nit proti Romani Kocjančič, Katji Stamboldžioski in Karmen Bončar (TV Slovenija)

Razsodbi in stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik), Ranka Ivelja, Nataša Štefe, Vanja Tekavec in Jure Tepina (članice in člani), je na seji 21. 3. 2024 v primeru Srebrna nit – združenje za dostojno starost proti Romani Kocjančič, Katji Stamboldžioski in Karmen Bončar sprejelo razsodbo, da je Romana Kocjančič kršila Kodeks novinarjev Slovenije, ter razsodbo in stališče, da Karmen Bončar in Katja Stamboldžioski nista kršili Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Srebrna nit proti Romani Kocjančič, Katji Stamboldžioski in Karmen Bončar (RTVS)

Srebrna nit – združenje za samostojno starost (v nadaljevanju SN, pritožnik), zanj namestnica predsednice dr. Marina Tavčar Krajnc in vodja skupine za pravno ureditev pomoči pri prostovoljnem končanju življenja prof. ddr. Andrej Pleterski, se pritožuje zaradi prispevka Ali sem res odveč v oddaji Obzorja duha na TVS 1 17. 9. 2023.

Pritožnik pravi, da je bilo dogovorjeno, da bo v oddaji predstavljeno njihovi pisno pojasnilo o predlogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ), vendar ni bilo. Kršen je bil Kodeksa novinarjev Slovenije (kodeks). Romani Kocjančič, urednici in voditeljici oddaje, Katji Stamboldžioski, »v.d. odg. urednice verskih oddaj« in Karmen Bončar, ki je »posredovala med uredništvom in društvom SN«, pritožnik očita kršitev 2., 3., 4., 15. in 25. člena kodeksa.

2. in 3. člen kodeksa so po mnenju pritožnika kršile, ker so objavile izjavo o evtanaziji dr. Erika Breclja, ki je rekel »Pa zdaj bom nesramen. Dame, ki to ponujajo, zelo hitro pridejo do zdravnika.« in »Raje vrnem zdravniško licenco, kot da izpolnjujem ukaze ljudi, ki leta niso prijeli bolnika za roko.« Pritožnik meni, da gre za hude, neresnične in žaljive trditve, ki se nanašajo nanj. Nihče iz SN ne pride hitreje do zdravnika, ne daje ukazov, ni res, da leta niso prijeli bolnika za roko. Urednica bi pred oddajo morala pridobiti njihov odziv ali ta del Brecljeve izjave izločiti.

4. in 2. člen kodeksa so po mnenju pritožnika kršile, ker so skrajšale in za razumevanje teme močno okrnile triminutno pisno predstavitev ZPPKŽ. V oddaji je bila po informaciji o vložitvi predloga ZPPKŽ vsebini ZPPKŽ namenjena le minuta. S tem se je urednica oddaje izognila poudarkom, ki ji niso ustrezali, in zamolčala informacije, ključne za razumevanje teme. Prekršen je bil dogovor med SN in uredništvom. Po oddaji je uredništvo obljubilo, da bo predstavitev prebrana v naslednji oddaji, vendar je temu nasprotovala urednica oddaje Romana Kocjančič, še navaja pritožnik.

15. člen je bil po mnenju pritožnika kršen, ker ni bila prebrana pisna izjave SN o ZPPKŽ, pač pa komentar, ki »so mu dali« videz izjave SN, in »niso opozorili«, da gre za njihov komentar.

25. člen je bil po mnenju pritožnika kršen, ker je bil prispevek zasnovan kot versko-propagandni izdelek, ki naj odvrne od sprejema ZPPKŽ. Šlo je za »hibrid versko-propagandne in novinarske vsebine«. Pritožnik razume, da oddaja o verskih vprašanjih probleme prikazuje iz svojega zornega kota. A pritožnik ima pravico zahtevati spoštovanje dogovora in predstavitev svoje izjave.
Pritožnik prilaga pisno predstavitev predloga ZPPKŽ in prepis novinarske predstavitve v oddaji. Razsodišču predlaga, da se izjava kot popravek ali dopolnitev objavi v naslednji oddaji Obzorja duha.

Novinarke so na pritožbo odgovorile:

Romana Kocjančič, urednica in voditeljica oddaje Obzorja duha, ki sodi v uredništvo verskih oddaj RTVS, očitke zavrača. Oddajo je izvedla profesionalno ob upoštevanju novinarskih poklicnih in etičnih standardov ter kodeksov. Temo oddaje je izbrala na prošnjo predstavnikov glavnih verskih skupnosti, ki so hoteli predstaviti svoje mnenje o predlogu ZPPKŽ. Želela je, da pritožnik predlog ZPPKŽ predstavi in utemelji v samostojnem prispevku kot delu štiridelnega tematskega bloka. Tri tedne pred oddajo je novinarki Karmen Bončar naročila, naj s pritožnikom pripravi triminutni prispevek. Sledili bi petminutni studijski pogovor z vodjo vladnega strateškega sveta za zdravstvo in specialistko za paliativno oskrbo, nato mnenja verskih skupnosti in ponovno pogovor z vodjo strateškega sveta in s specialistko.

Novinarka Bončar pa jo je obvestila, da predlagatelji ZPPKŽ ne želijo sodelovati v prispevku, temveč želijo diskusijo v studiu s stroko in predstavniki verskih skupnosti. To ne bi sodilo v koncept oddaje, saj šest sodelujočih ne bi mogli vključiti v petminutni prispevek. Novinarki je naročila, naj vseeno posname prispevek o zakonu, a so tudi ta predlog zavrnili. Namesto tega so poslali pisno predstavitev predloga ZPPKŽ. Ta bi v oddaji, če bi jo prebrali, trajala 2:20 (min.: sec.). Zato je novinarki naročila, da naj novinarsko predstavi ZPPKŽ, kar je ta naredila. V oddaji je trajala 01:11.

Romana Kocjančič meni, da 2. člena kodeksa ni kršila, saj ni žaljivo predstavljala podatkov in dejstev. Nnasprotno, želela je, da predlagatelj ZPPKŽ v samostojnem prispevku predstavi predlog, želje in utemeljitve. Ker na to pritožnik ni pristal, je novinarka Bončar nato pripravila dobro predstavitev predloga ZPPKŽ.
Zatrjuje, da ni kršila 3. člena kodeksa. V prispevku o predlogu ZPPKŽ ni izrekla nobene hude obtožbe. Čeprav je oddaja primarno namenjena verskim skupnostim, je njihove izjave uvrstila v poseben tematski prispevek. Dr. Erik Brecelj je pred snemanjem odpovedal prihod v studio, zato so z dovoljenjem uporabili njegovo izjavo o obravnavani temi, ki jo je dal za Zdravniško zbornico Slovenije (ZZS).

Zavrača obtožbo o kršitvi 4. člena kodeksa. Ničesar ni zamolčala, nasprotno, preko novinarke je pritožnika pozivala, naj sam v triminutnem posnetem prispevku predstavi predlog ZPPKŽ. Toliko časa nato v oddaji ni imel na voljo noben predstavnik verske skupnosti.

Zavrača očitek o kršitvi 15. člena. Novinarka v prispevku o predlogu ZPPKŽ ni vrednostno komentirala in ni posredovala svojih stališč. Podala je objektivno informacijo. Kot urednica oddaje ni komunicirala s predstavnico pritožnika D. Pavlič Kamien, zato ji ni mogla ničesar obljubiti.

Pravi, da 25. člena kodeksa ni kršila, saj ni prepletala novinarske, oglaševalske ali politične vsebine. Ponovno poudarja, da je verska oddaja nacionalne televizije namenjena glavnim verskim skupnostim.

Romana Kocijančič pravi, da je bila iz komuniciranja v uredništvu pred in po oddaji delno izključena. Pritožbo razume kot pritisk na novinarsko delo in omejevanje novinarske in uredniške svobode.
Odgovoru dodaja elektronsko dopisovanje med sodelavci in službami TVS o objavi celotne izjave pritožnika v prvi naslednji oddaji Obzorja duha.

Katja Stamboldžioski v času objave oddaje ni bila v. d. odgovorne urednice verskih oddaj, kot piše pritožnik, temveč je bila med 12. 9. in 17. 10. 2023 krajši čas v. d. odgovorne urednice Kulturnega in umetniškega programa TVS. V nastajanje oddaje ni bila vključena, o zapletu s pritožnikom se z njo pred oddajo ni nihče posvetoval. S tem je bila seznanjena po oddaji. O zahtevi pritožnika se je posvetovala z urednikom Uredništva verskih oddaj mag. Vidom Stanovnikom. Uredniško sta presodila, da naj Romana Kocjančič v prvi naslednji oddaji prebere za oddajo napisano izjavo pritožnika o ZPPKŽ, ki »pomembno dopolnjuje vsebino oddaje in iz nje tudi ne bi smela umanjkati«. Stanovnik je z odločitvijo seznanil D. Pavlič Kamien in Romano Kocjančič, ta pa je objavo zavrnila sklicujoč se na uredniško avtonomijo. Domneva, da se je sklicevala na 20. člen Zakona o medijih (ZMed), po katerem so uredništvo, uredniki, novinarji in avtorji drugih prispevkov v okviru programske zasnove in v skladu s temeljnim pravnim aktom izdajatelja pri svojem delu neodvisni in samostojni. Že po izteku njene funkcije jo je Stanovnik seznanil, da pritožnik zahteva objavo po ZMed. Vlogo je reševal njen naslednik Andraž Pöschl.

Karmen Bončar, novinarka Uredništva verskih oddaj RTVS, očitke zavrača. Pritožnika je prosila za sogovornika, ki bi v treh minutah »predstavil glavne poudarke zakona in zakaj tak zakon slovenska družba potrebuje«. Pritožnik je sprva za sogovornika obljubil soavtorja ZPPKŽ Andreja Pleterskega in se zanimal za koncept oddaje, nato pa je D. Pavlič Kamien presodila, da v tako zastavljeni oddaji ne bodo sodelovali s snemanjem izjave. Urednica Romana Kocjančič je sklenila, da koncepta oddaje ne bo spreminjala. Ko je novinarka s tem seznanila D. Pavlič Kamien, je ta napovedala, da bodo svoje mnenje posredovali pisno. Novinarka jo je opomnila, da to ni dobro, saj dela televizijski prispevek, in jo ponovno prosila za snemanje. Ko je to spet zavrnila, ji je novinarka pojasnila, da lahko napišejo mnenje o ZPPKŽ, ni pa ji izrecno obljubila, da ga bodo v celoti prebrali. Dopušča možnost, da se z D. Pavlič Kamien o tem nista točno razumeli. Ko je besedilo prejela, je ugotovila, da je predolgo in v celoti ne odgovarja na njena vprašanja. Zato je prispevek o ZPPKŽ pripravila kot novico iz informacij in poudarkov iz časa vložitve ZKKPŽ in s spletne strani pritožnika. Pritožnikovega besedila ni povzemala ali citirala, zato A. Pleterskega ni navajala. Novica ne vsebuje komentarjev, ne potvarja dejstev in ne navaja neresnic.

SKLEP:

Romana Kocjančič ni kršila 2., 15. in 25. člena, kršila pa je 3. in 4. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. Katja Stamboldžioski in Karmen Bončar nista kršili Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev: NČR se ni opredeljeval do (ne)objave odgovora in popravka po ZMed, saj za to ni pristojen.

Za Romano Kocjančič, urednico in voditeljico oddaje Obzorja duha v uredništvu verskih oddaj RTVS, je NČR sprejel razsodbo. Razsodišče ugotavlja, da novinarka v oddaji o članih in članicah SN ni osebno žaljivo predstavljala podatkov in dejstev in ni kršila 2. člena kodeksa. Z objavo dveh izjav iz daljšega mnenja dr. Breclja o evtanaziji pa je kršila 3. člen kodeksa. Čeprav izjavi izrecno ne omenjata članic SN in soavtorjev ZPPKŽ, so gledalci lahko razumeli, da letita na predlagatelje in predlagateljice zakona, torej pritožnika. Dr. Brecelj je z izjavama podkrepil svoje nasprotovanje evtanaziji, češ da ne sprejema stališč ljudi, ki nimajo tako pogostih stikov s težko bolnimi kot on, ki hitreje dostopajo do zdravnika kot drugi ter da mu takšne osebe ne bodo ukazovale. Izjavi sta bili na dan, ko sta bili v okviru njegovega celotnega mnenja uporabljeni v oddaji z dovoljenjem ZSS, na spletni strani ZZS javnosti dostopni že sedem tednov . NČR ju šteje za uporabo »hude obtožbe iz arhivov«. Obenem za razumevanje teme izjavi nista bili ključni in bi ju urednica oddaje lahko izrezala. Ker pa je izjavi, ki sta hudi obtožbi, objavila, bi pred oddajo morala pridobiti odziv tistih, na katere se obtožbi nanašata.

Kršila je tudi 4. člen kodeksa. Pritožnika je preko sodelavke pozivala, naj pred kamero predstavi triminutni predlog ZPPKŽ. Namesto tega je poslal pisno stališče o predlogu, urednica oddaje pa je namesto tega novinarki naročila pripravo prispevka o predlogu zakona, ki je v oddaji trajal 1,11 minute. Prispevek ni povzetek pisnega mnenja, torej ne predstavi ključnega stališča predlagateljev zakona. Urednica je s tem zamolčala informacije, ki so pomembne za razumevanje teme, zlasti del, ki pravi, da »tisti, ki priznavajo, da obstajajo pacienti s potrebo po končanju življenja, hkrati pa ne marajo sistemske in zakonite rešitve, ki jo nudi zakon, zagovarjajo samomore v osami, brez pomoči, ilegalno pomoč zdravstvenih delavcev ali napotovanje pacientov v tujino, kar pa je zgolj preslikava obstoječega stanja. Opozarjajo na domnevne pomanjkljivosti zakona pri njegovi izvedbi, pri čemer spregledujejo, da bodo podrobnosti izvedbe določene v podzakonskih aktih, predvsem pa bodo odvisne od strokovnosti sodelujočih. Zamolčujejo tudi, da nobeden od več tisoč storitev in postopkov v zdravstvu ni opisan v zakonih, pa nas zdravniki vseeno zdravijo.« Izgovor, da je bilo pisno stališče predolgo, ni utemeljen. Urednica je želela prvotno objaviti triminuten posnet prispevek, le 2:20 pa bi trajalo, če bi izjavo prebrala. Časa je bilo torej v oddaji dovolj, saj je na konec teme o evtanaziji uvrstila triminutno mnenje dr. Mance Košir o paliativni oskrbi. Uredništvo samostojno odloča, kaj in kako bo objavilo, vendar pomembnih informacij ne sme izpustiti.

NČR k temu dodaja, da nihče ni dolžan sodelovati z mediji oziroma novinarji, a tudi ne more postavljati pogojev, kako naj novinarji urejajo oddaje in pripravljajo prispevke. Tudi zainteresirani viri informacij imajo odgovornost do javnosti. Njihovo pritoževanja nad prispevki, ki niso takšni, kakršne bi zaprošeni lahko pomagal ustvariti, če sodelovanja ne bi zavrnil, je neprimerno.
Novinarka in urednica pa ni kršila 15. člena, saj ni potvorila pisnega stališča pritožnika. Povzetka pisne izjave SN namreč ni naredila, zakona ni vrednostno komentirala ali posredovala svojih stališč, torej ni pomešala informacij in komentarja- Podala je osnovno informacijo o tem, kdo in kdaj je predlog ZPPKŽ vložil in kakšen je namen zakona.

Tudi 25. člena novinarka ni kršila. Pritožnik trdi, da je šlo za »hibrid verskopropagandne in novinarske vsebine«. NČR pojasnjuje, da bi po kodeksu to pomenilo nedopusten »hibrid« med »politično propagandnimi in novinarskimi vsebinami«. Tudi pritožnik razume, da oddaja o verskih vprašanjih probleme prikazuje iz svojega zornega kota. A urednica in novinarka ni prepletala svojih novinarskih mnenj z neoznačenimi mnenji stroke in predstavnikov verskih skupnosti, saj so bili vsi sogovorniki podpisani. Torej ni kršila 25. člena.

Katja Stamboldžioski je bila ob objavi oddaje šele pet dni v. d. odgovorne urednice Kulturnega in umetniškega programa TVS in ni bila vključena v nastajanje oddaje. Z zahtevo pritožnika za objavo pisne izjave je bila seznanjena po oddaji. Posvetovala se je z urednikom Uredništva verskih oddaj mag. Vidom Stanovnikom. Stanovnik je Romani Kocjančič naročil, kar je sporočil tudi D. Pavlič Kamien, da naj v prvi naslednji oddaji prebere pisno izjavo pritožnika, ki po njenem mnenju »pomembno dopolnjuje vsebino oddaje in iz nje tudi ne bi smela umanjkati«. A je Romana Kocjančič objavo zavrnila sklicujoč se na uredniško avtonomijo. Katja Stamboldžioski ni bila urednica verskih oddaj, za oddajo pred njeno objavo ni bila odgovorna. NČR zato ugotavlja, da kodeksa ni kršila.
O Karmen Bončar, novinarki uredništva verskih oddaj RTVS, je NČR sprejelo stališče, da v objavljenem prispevku o zakonu ni kršila nobenega od očitanih členov kodeksa. Dokazov o domnevnem dogovoru med novinarko Bončar in predstavnico SN, da bo pisno mnenje pritožnika v oddaji v celoti prebrano, v prejeti komunikaciji med pritožnikom in novinarko razsodišče ni zasledilo. Novinarka ni na nobenem mestu obljubila, da bo pisno mnenje pritožnika v celoti prebrano. Obstajata torej nasprotujoči si pojasnili pritožnika in novinarke Bončar, ki pojasnjuje, da je morda šlo za nesporazum v komuniciranju, a da tega pritožniku ni obljubljala. NČR tudi sicer ne presoja o domnevnih obljubah novinarjev. Iz vsebine objavljenega prispevka novinarke o zakonu tudi izhaja, da ga je pripravila iz drugih virov in da ni povzemala pisnega triminutnega stališča pritožnika.

Gradivo primera
Obravnavani členi
Medij
Akterji
Povezane vsebine
Arhiv razsodb