Miha Mazzini proti Špeli Ferlin (Dnevnik) – Novinarsko častno razsodišče

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik), Igor Vobič, Nataša Štefe, Sonja Merljak Zdovc in Manica Janežič Ambrožič (članice in člani) je na seji 25. 4. 2024 v primeru Miha Mazzini proti Špeli Ferlin sprejelo stališče, da novinarka ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije. Ranka Ivelja se je izločila iz razprave in odločanja.

Primer: Miha Mazzini proti Špeli Ferlin (Dnevnik)

Miha Mazzzini (pritožnik) se pritožuje zaradi prispevka Špele Ferlin (novinarka) Podkasterka označena za plagiatorko v časopisu Dnevnik 28. 12. 2023. Novinarki očita kršitev 1. , 3. , 4. , 5. in 6. člena Kodeksa novinarjev Slovenije (kodeks).

Pritožnik pravi, da so prispevke na isto temo objavili »trije tiskani mediji«, ob Dnevniku še Mladina in Večer. Pritožnik je urednik knjige Nine Gaspari Lovim svoje ravnotežje, ki je izšla 8. 12. 2023. Astrid Kljun je 20. 12. 2023 na Instagramu o knjigi med drugim zapisala: »Opozorila bi na poglavje ‘Strah’, ki je popolna kopija poglavja ‘Fear’ iz knjige Rupi Kaur ‘Healing through words’.« Pritožnik dodaja, da je Nina Gaspari 27. 12. 2023 objavila pojasnilo, da je nepopolno citirala približno odstotek besedila in se opravičila. Piše še, da je od takrat v vsako kopijo knjige vložen list s pojasnilom in da je Nina Gaspari pojasnilo objavila tudi na spletni strani ob opisu knjige.

Astrid Kljun trdi, da je prekopirano poglavje, Nina Gaspari pa, da le krajši razdelek, v knjigi ni poglavja z naslovom Strah, pač pa razdelek s tem nazivom, poudarja pritožnik. Novinarka je v Dnevniku v podnaslovu zapisala: »Po ugotovitvah spletnih uporabnikov gre za plagiat knjige Zdravljenje skozi besede avtorice Rupi Kaur«. V pritožbi še beremo, da je novinarka iz zapisa Astrid Kljun ustvarila »ugotovitve spletnih uporabnikov« in »plagiat knjige«, kar ne drži, saj gre za le nekaj odstavkov; da novinarka to zapiše, da lahko nadaljuje s primerjavo z afero Borisa Kobala, kar je senzacionalistična primerjava, avtorica Nina Gaspari in pritožnik kot urednik zato postaneta žrtvi spletnega sramotenja.

Pritožnik novinarki očita kršitev 1. člena kodeksa, ker ni kontaktirala ne avtorice ne pritožnika kot urednika, ni preverila na spletu, kjer je kazalo objavljeno, da v knjigi ni poglavja z naslovom Strah in ker ju ni vprašala, ali bi ji v preverjanje prinesla obe knjigi. Po mnenju pritožnika je kršila tudi 3. člen kodeksa, ker gre za hudo obtožbo o kraji celotne knjige, avtorice in pritožnika kot urednika pa pred objavo ni zaprosila za odgovor. Kršila je 4. člen kodeksa, ker je ob objavi prispevka zamolčala do takrat že znane informacije za razumevanje teme. Kršila je 5. člen kodeksa, ker je objavila spletne govorice in bralcev ni opozorila, da svoje domneve gradi na nepotrjenih spletnih objavah. Po mnenju pritožnika je kršila tudi 6. člen kodeksa, ker v prispevku ni omenila imena Astrid Kljun, edinega vira svoje obtožbe, saj bi ob njeni omembi morala tudi povedati, da Astrid Kljun piše o ‘popolni kopiji enega poglavja’.

Pritožnik poudarja, da prepisovanje in napihovanje internetnih govoric ni novinarsko delo.

Novinarka je na pritožbo odgovorila:

Novinarka pojasnjuje, da je avtorici knjige 27. 12. 2023 v obrazcu na spletni strani ninagaspari.com poslala sporočilo »Novinarska prošnja – knjiga Lovim svoje ravnotežje«. V njem jo je zaprosila za odziv na spletne objave in komentarje o plagiatorstvu poglavja v knjigi. Odgovora ni prejela. Naslednji dan je Nino Gaspari klicala na mobilno telefonsko številko njenega podjetja, ki je navedena na portalu Bizi.si. Na klic se avtorica ni odzvala. V prispevku je zato uporabila odziv, ki ga je avtorica objavila kasneje istega dne na Instagramu: »Pri pisanju knjige sem se zgledovala po strukturi številnih knjig, ki jih cenim in so mi bile všeč. Med njimi tudi knjiga Rupi Kaur. V svoji knjigi sem poskušala združiti lastne izkušnje z najboljšimi nasveti. Pri poglavju, ki ga omenjaš, pa sem za strokovno razlago prosila tudi psihologinjo, ki se ji v knjigi zahvaljujem.«

Za zapis v uvodu prispevka, da gre za »plagiat knjige«, novinarka pravi, da gre za lapsus. V nadaljevanju odgovora je pojasnila, da gre za plagiat nekaterih delov knjige oziroma poglavja Strah. Zapisala je, da gre za »odzive in ugotovitve več spletnih uporabnikov« in ne le za Astrid Kljun, kot trdi pritožnik. Preden je avtorica pod objavami o knjigi izbrisala komentarje, je med njimi več uporabnikov opozarjalo na napake, a je avtorica pustila le komentar Astrid Kljun. Podobni komentarji in ugotovitve so se pojavljali tudi na drugih omrežjih; nekdo je objavil fotografije obeh poglavij in se je videlo, da gre za dobesedni prevod poglavja.

Novinarka pravi, da SSKJ izraza razdelek in poglavje označuje kot sopomenki. Očitek, da je avtorico primerjala z Borisom Kobalom, zavrača, saj je le navedla primere preteklih odmevnih plagiatov, med njimi Borisa Kobala, Mojce Mavec, Vide Žabot in Melanie Trump ter, da gre pri plagiatorstvu za kaznivo dejanje z zagroženo kaznijo do osmih let zapora.

SKLEP:

Novinarka Špela Ferlin ni kršila 1., 3., 4., 5. in 6. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev: Pritožnik je v pritožbi navedel prispevek novinarke v Dnevniku, tiskanem mediju, a je pritožbi priložil slikovni posnetek prispevka novinarke v drugem mediju – spletnem mediju Dnevnik Online. Ker novinarka v odgovoru temu ni oporekala, je Novinarsko častno razsodišče predpostavilo, da je prispevek v Dnevniku enak prispevku v dnevniku.si, in je pritožbo sprejelo v obravnavo.

NČR ugotavlja, da novinarka ni kršila 1. člena kodeksa. Dva dneva je poskušala priti v stik z avtorico knjige, ki se na elektronsko pošto in telefonski klic ni odzivala, zato novinarka pri njej ni uspela preveriti zbranih informacij. Očitek pritožnika, da ni kontaktirala ne avtorice ne pritožnika kot urednika, ne drži. Tudi očitek, da ni zaprosila za obe knjigi, da bi ju primerjala, je odveč, saj je novinarka iz posnetkov nekaterih strani iz obeh knjig lahko upravičeno zaključila, da so vsebine identične.

Novinarka 3. člena ni kršila v delu, ki zahteva, da pred objavo hudih obtožb pridobi odziv, saj je to poskušala. Lahko bi ji očitali, da javnosti ni pojasnila, da odziva avtorice ni mogla pridobiti, a to za razumevanje ni bilo bistveno, saj je povzela avtoričino izjavo na javnih omrežjih, v kateri je priznala napake. Avtorica se je sama odločila, da je na hude obtožbe sprva odgovorila le na družbenih omrežjih, na novinarkine poskuse vzpostavitve stika pa se ni odzivala.

Novinarka 4. člena ni kršila, saj je ob neodzivnosti avtorice uporabila vse do tistega dne dostopne informacije. Vključila je tudi pojasnilo, ki ga je avtorica na svojih spletnih straneh objavila večer pred objavo prispevka. Novinarka ni zamolčala, da ne gre za plagiat celotne knjige. V uvodu je le zapisala, da je to ugotovitev spletnih uporabnikov. V nadaljevanju prispevka je podrobno pojasnila, da gre za očitke o plagiatu enega poglavja oz. razdelka ter za plagiat dela uvoda v knjigo. Ob odsotnosti komentarja avtorice je novinarka uporabila vse na dan nastanka prispevka dostopne vire, vključila je tudi avtoričino pojasnilo z njenih profilov na družabnih omrežjih, ki se je pojavilo istega dne zvečer. Tudi omemba poglavja namesto razdelka, čeprav v kazalu knjige ni poglavja z naslovom Strah, temveč je to naslov razdelka, kakor pojasnjuje pritožnik, ni ključna, saj gre za sopomenki. Novinarka torej ni zamolčala nobene do takrat znane informacije.

Novinarka ni kršila 5. člena, saj je pojasnila, da gre za spletne komentarje o plagiatorstvu, ki jih je avtorica s svojih strani odstranjevala, avtorje komentarjev pa tudi blokirala, potem pa se je na očitke odzvala in svoje napake delno priznala, kar je novinarka povzela. Novinarka je torej opozorila, za kakšne informacije gre.

Novinarka ni kršila 6. člena, saj je navedla, da so vir njenih informacij komentarji na družabnih omrežjih na profilih avtorice. Da ni navedla imena ene izmed komentatoric, ki je napisala, katere dele knjige je avtorica prepisala od druge avtorice, ne predstavlja kršitve zaradi zamolčanja vira, saj to za razumevanje ni bilo ključno.

Pritožnik sicer pravilno ugotavlja, da »prepisovanje in napihovanje internetnih govoric ni novinarsko delo«. Kadar so družabna omrežja vir informacij za novinarje, jih mora novinar posebej skrbno preverjati.